VALENTIN  JANEZ  METZINGER  se je rodil na današnji dan leta 1699 v Saint-Avoldu v Franciji, vendar je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Sloveniji, tako da ga prištevamo med slovenske – predvsem cerkvene – slikarje.V njegovi ljubljanski delavnici so nastajala dela za vso Slovenijo. Prevzemal je prvine kompozicij tujih mojstrov, vendar je kljub temu ohranjal osebne značilnosti, zlasti sočno barvitost in naturalistične podrobnosti. Kljub razpoznavnim italijanskim prvinam Metzingerjevo slikarstvo strokovnjaki uvrščajo v okvir srednjeevropskega religioznega baročnega slikarstva. Skupaj s Francem Jelovškom je utemeljitelj ljubljanskega baročnega slikarstva.

Svoje podobe je Metzinger oblikoval predvsem na dramatičnem dogajanju in na poudarjanju vseh tistih prijemov, ki so jih baročni slikarji odkrivali od 16. stoletja naprej. Močni svetlobni efekti se v njegovih poznih delih umikajo svetlejši barvni skali, temno ozadje pa začne nadomeščati skromna pokrajina; na sliki svetega Florijana v šempetrski cerkvi v Ljubljani je na primer upodobljena veduta Ljubljane. Sicer pa so najbolj znane slike Valentina Janeza Metzingerja prav v tej cerkvi in škofijskem dvorcu v Goričanah.

—–

Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil  književnik  CHARLES  NODIER.  1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je  Nodier  vrnil  v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.

—–

IVO  ŠORLI,  po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično  usmerjenost.   Ivo  Šorli  je  tudi  prevajal;  med  drugim   dela  Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Podmélcu na Tolminskem.

—–

 Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog  SLAVKO  MIHELČIČ.  Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.