Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Specialist za kirurgijo in športni zdravnik ALOJZIJ ŠEF je leta 1939 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Že pred drugo svetovno vojno se je posvetil športni medicini, preventivni gimnastiki in športni travmatologiji ter vodil zdravstveno službo za športnike. Po vojni je bil profesor na Zavodu za fizkulturo in Višji šoli za telesno kulturo, leta 1961 pa je postal izredni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Športni zdravnik Alojzij Šef se je rodil na današnji dan leta 1912 v Celovcu.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
—–
Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko Varšavski pakt, so na današnji dan pred 60-imi leti v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu kmalu zbudilo odpor.
Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za “neobstoječega”.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Specialist za kirurgijo in športni zdravnik ALOJZIJ ŠEF je leta 1939 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Že pred drugo svetovno vojno se je posvetil športni medicini, preventivni gimnastiki in športni travmatologiji ter vodil zdravstveno službo za športnike. Po vojni je bil profesor na Zavodu za fizkulturo in Višji šoli za telesno kulturo, leta 1961 pa je postal izredni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Športni zdravnik Alojzij Šef se je rodil na današnji dan leta 1912 v Celovcu.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
—–
Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko Varšavski pakt, so na današnji dan pred 60-imi leti v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu kmalu zbudilo odpor.
Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za “neobstoječega”.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov