Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.06.2015


 Protestanski pridigar  MARKO  KUMPREHT  je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.

—–

 Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko, tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Pomemben za Slovenski etnografski muzej je bil današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.

—-

Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA   je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji, pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni.  Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.

—–

 Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Botanik Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.

—–

 Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški  narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Ta se je z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike seznanil med obiskom v stari domovini.

—–

 Francoza brata Etienne in Joseph Montgolfier so poskusi z napihnjenimi papirnatimi vrečkami nad kuhinjskim ognjem opogumili, da sta izdelala prvi modelni balon s premerom sto metrov. Narejen je bil iz blaga in podložen s papirjem. Pod njim sta zakurila ogenj iz volne in slame; balon se je dvignil in poletel poltretji kilometer daleč. Ta pionirski polet balona – brez posadke, seveda – se je zgodil na današnji dan leta 1783  v bližini Lyona v Franciji.


Na današnji dan

6284 epizod

Na današnji dan

6284 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.06.2015


 Protestanski pridigar  MARKO  KUMPREHT  je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.

—–

 Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko, tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Pomemben za Slovenski etnografski muzej je bil današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.

—-

Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA   je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji, pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni.  Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.

—–

 Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Botanik Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.

—–

 Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški  narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Ta se je z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike seznanil med obiskom v stari domovini.

—–

 Francoza brata Etienne in Joseph Montgolfier so poskusi z napihnjenimi papirnatimi vrečkami nad kuhinjskim ognjem opogumili, da sta izdelala prvi modelni balon s premerom sto metrov. Narejen je bil iz blaga in podložen s papirjem. Pod njim sta zakurila ogenj iz volne in slame; balon se je dvignil in poletel poltretji kilometer daleč. Ta pionirski polet balona – brez posadke, seveda – se je zgodil na današnji dan leta 1783  v bližini Lyona v Franciji.


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.07.2022

Na današnji dan 8. julij

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …


07.07.2022

Na današnji dan 7. julij

Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …


06.07.2022

Na današnji dan 6. julij

Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…


04.07.2022

Na današnji dan 4. julij

»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …


03.07.2022

Na današnji dan 3. julij

Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...


02.07.2022

Na današnji dan 2. julij

Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...


01.07.2022

Na današnji dan 1. julij

Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …


30.06.2022

30. junij

Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...


29.06.2022

29. junij

Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …


28.06.2022

Na današnji dan, 28. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 44 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov