Utemeljitelj  slovenskega  knjižnega  jezika  in  protestantski reformator  PRIMOŽ  TRUBAR  se je rodil na današnji dan leta 1508 na Rášici pri Velikih Laščah. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, Trstu in na dunajski univerzi. Leta 1530 ga je škof Peter Bonomo posvetil v duhovnika, tri leta pozneje pa je prišel v Ljubljano za stolnega pridigarja. Z zagovarjanjem reformacijskih načel si je nakopal veliko vplivnih nasprotnikov. Leta 1540 se je umaknil k svojemu zaščitniku škofu Bonomu, sprejel mesto slovenskega pridigarja, vendar so ga znova pregnali. Dobil je ljubljanski kanonikat ter našel veliko somišljenikov, saj je bil reformaciji naklonjen tudi ljubljanski škof. Po smrti škofa Kacijanarja je moral Trubar spet v pregnanstvo. Jesen življenja je preživel v Derendingenu v Nemčiji; tam je 28. junija 1586. leta tudi umrl.

Ko je bil Primož Trubar pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno Trubarjevih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov.

—–

Pravnik, teolog in diplomat JANEZ KRSTNIK PREŠEREN  se je rodil na današnji dan leta 1656 v Hrašah pri Radovljici. Bil je soustanovitelj Academie operosorum. Kot njen prvi predsednik jo je predstavil v tujini ter ji priskrbel mednarodno priznanje. Academia operosorum ali Akademija delovnih je bila ustanovljena 1693. leta v Ljubljani kot prva učena družba na Slovenskem. Spodbujala in podpirala naj bi literarna prizadevanja in dela vsako leto objavljala v posebnem zborniku. Janez  Krstnik Prešeren je bil tudi med ustanovitelji Dizmove bratovščine, društva glasbenih umetnikov in ljubiteljev glasbe, ter leta 1701 filharmonične akademije v Ljubljani.

—–

Zdravnik, politični delavec in publicist  ANTON  BRECELJ  je leta 1901 promoviral v Gradcu in nato do leta 1916 živel v Gorici. Bil je predsednik tamkajšnje Krščansko-socialne zveze in ustanovitelj društva Lasten dom, ki je skrbelo za zidavo delavskih stanovanj. Pozneje je bil v Ljubljani zasebni zdravnik za otroške in notranje bolezni. Uveljavil se je kot zdravstveni pisec, zlasti del o jetiki, zdravstvenih razmerah na Slovenskem in o socialni medicini. Njegovo publicistično delovanje je seglo tudi na politično in kulturno področje, saj je nasprotoval takratni politiki povezovanja s srbskimi radikali. Anton Brecelj se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Žapužah pri Ajdovščini.

—–

V avstrijskih deželah so na današnji dan leta 1808 ustanovili deželno brambo, kajti habsburško monarhijo je znova zajel strah pred francoskim pritiskom. Brambo naj bi sestavljali vsi za boj sposobni prostovoljci med 45-im in 60-im letom starosti, ki niso služili že v armadi. Če je bilo prostovoljcev premalo, jih je posebna komisija na terenu določila kar z žrebom. Oproščeni so bili duhovniki, plemiči, uradniki, dostojanstveniki, umetniki, meščani, trgovci, obrtniki in kmetje z vsaj pol grunta.

Praviloma so vadili ob nedeljah in praznikih po službi božji, pozneje pa so namesto tega vpeljali štiritedenske orožne vaje. A kljub temu deželna bramba ni izpolnila upov; neuspehov je bila poleg slabega vodstva kriva splošna neizurjenost moštva za obsežnejše vojaške akcije, bili so slabo opremljeni in oboroženi z zastarelimi puškami. K neuspehu so veliko pripomogle tudi govorice, da bodo brambovce vtaknili v redno vojsko.

—–

Na današnji dan leta 1990 je Društvo slovenskih pisateljev s posebno spomenico pretrgalo odnose z Zvezo jugoslovanskih književnikov in ji odvzelo mandat za zastopanje slovenskih književnikov v svetu in znotraj Jugoslavije. Slovensko društvo je s sklepom rednega občnega zbora že februarja istega leta izstopilo iz skupne jugoslovanske organizacije.