Protestantski pisatelj in teolog  SEBASTIJAN  KRELJ  je s podporo dobrotnikov študiral in magistriral v Jeni ter nato potoval po Istri in Kranjskem. V Ljubljani je pridigal v slovenščini in nemščini in se priljubil Primožu Trubarju. Ta je zaprosil Kranjske deželne stanove, naj mu ga dajo za pomočnika. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo leta 1565 je Krelj postal njegov naslednik in drugi superintendent protestantske cerkve. Med vsemi slovenskimi protestantskimi pisci je bil najbolj izobražen: ob nemščini in latinščini je obvladal tudi grščino in hebrejščino, poznal hrvaščino, glagolico in cirilico.

V »Otročji bibliji« je leta 1566 opisal pravopisne in jezikovne reforme glede na Trubarjevo pisanje, ob malem abecedniku objavil slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo ter pesem »O Bog Oče nebeski Kralll«. V prvem delu prevoda »Postille slovenske« je zagovarjal svojo pravopisno reformo in si pod vplivom glagolske in cirilske grafike prizadeval njuna znamenja enakovredno označiti v latinici.  Protestantski pisatelj in teolog Sebastijan Krelj se je rodil leta 1538 v Vipavi.

—–

Na današnji dan leta 1869 je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«.  Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva  in  narodnjaštva  večkrat  zaplenila,   pa   tudi  Alešovec  je  bil  nekajkrat

zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.

—–

Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi gradnje hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:

»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«

Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.

Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.

—–

Gledališki igralec  SILVIJ  KOBAL  je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.