Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika  JANEZ  DEBEVEC  je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.

Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.

—–

KAREL  KERN  – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval  od  zastavnika  fregate  do  drugih  činov,  nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval  v  znameniti  bitki  med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.

—–

Na današnji dan leta 1859 se je v Škofji Loki rodil agronom, publicist in organizator kmetijstva  GUSTAV  PIRC. Prizadeval si je zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug. Gustav Pirc je pisal v številne kmetijske časnike, bil član upravnih odborov v društvih, podjetjih, zadrugah in bankah ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki.

——

Kemičarka  ANA  KANSKY  je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob”  prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ložah pri Vipavi.

——

Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec  JOŽE  SEVER  je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.