Oblikovalka filmske maske  BERTA  MEGLIČ  se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem celovečernem povojnem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so  visoko cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.

—–        

 Komorni zbor Radia Ljubljana so na pobudo tedanjega radijskega urednika Cirila Cvetka ustanovili spomladi leta 1945, prvič pa se je na valovih Radia Ljubljana oglasil na današnji dan istega leta – torej pred 70-imi leti.. V prvih letih po vojni je zbor gojil predvsem partizansko in revolucionarno pesem, sčasoma pa so programski izbor razširili še v starejša slogovna obdobja baročne in renesančne glasbe, v svetovno klasiko in romantiko ter v sodobno glasbeno ustvarjanje. Tole je eden prvih ohranjenih posnetkov Komornega zbora Radia Ljubljana, star 61 let; vodil ga je Milko Škoberne.

 Komorni zbor Radia Ljubljana je tudi bistveno vplival na domačo glasbeno produkcijo in tako tudi na Slovenskem utemeljil zborovsko glasbo kot samostojno zvrst umetniškega delovanja zunaj ljudskoprosvetne ali etnične dejavnosti.

—–

 Francoski  pisatelj,  dramatik  in  filozof  JEAN  PAUL  SARTRE  je študiral na pariški Sorboni in bil nato profesor v Le Havru in Parizu do leta 1939, ko je bil mobiliziran. Po dveh letih nemškega ujetništva se je vključil v francosko odporniško gibanje, po koncu vojne pa se je posvetil pisanju angažirane literature. Največji uspeh je dosegel z dramami Umazane roke, Nepokopani mrtveci, Zaprti v Altoni ter Hudič in ljubi bog. Leta 1964 je zavrnil Nobelovo nagrado za književnost, tri leta pozneje pa je postal predsednik Russelovega sodišča, ki je obravnavalo ameriške vojne zločine v Vietnamu.

Kot filozof je bil Sartre utemeljitelj in eden najvidnejših predstavnikov eksistencializma. Ni verjel v obstoj višjega, apriornega smisla eksistence; upravičenost bivanja je našel v uresničevanju svobode z dejavnim in odgovornim ravnanjem. Po njegovem prepričanju je človek to, kar je, zgolj s svojim nenehnim ustreznim odločanjem in aktivnostjo. Filozof in pisatelj Jean Paul Sartre se je rodil na današnji dan pred 110-imi  leti v Parizu.