Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1749 se je v Breznici na Gorenjskem rodil brat znamenitega čebelarja Antona Janše, slikar LOVRO JANŠA. Znan je kot izvrsten krajinar, poleg tega pa je to zvrst slikanja poučeval na dunajski slikarski akademiji. Imel je velik vpliv na mlajši rod slikarjev. Njegov cilj je bil naslikati realistično krajino – to mu je uspelo zlasti z akvarelom. Znan je tudi kot risar dunajskih vedut in vedut iz alpskih dežel. Večina akvarelov, risb in grafik Lovra Janše je v različnih zbirkah na Dunaju, nekaj pa jih hrani tudi ljubljanska Narodna galerija.
—–
Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so v Ljubljani odkrili spomenik na današnji dan leta 1889. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so mnogi na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je akcija stekla in “Novice” so objavile: “… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Za obiskovalce so bile na takratnem Valvasorjevem trgu postavljene tri tribune; v prvih dveh vrstah so bili sedeži po petdeset krajcarjev, v preostalih po trideset. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”.
Po slovesnosti je bil za pomembnejše goste banket na čitalniškem vrtu, Šiškarji pa so pri Vodnikovi rojstni hiši na Jami priredili, kot je dan pozneje pisalo v časnikih, “pravo ljudsko veselico s petjem, sviranjem vojaške godbe, telovadnimi točkami in bazarjem. Brdke šišenske pevke v narodnih nošah, s pečami na glavah, so še posebno ugajale gostom, ki so se do pozne noči izvrstno zabavali na Vodnikovem rojstvenem domu.” Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.
—–
Medicinska sestra PAVLA GRUDEN se je rodila na današnji dan leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.
—–
FRANC STADLER PEPE je bil pred drugo svetovno vojno zaposlen pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Leta 1941 se je kot član Osvobodilne fronte vključil v delo centralne tehnike v Šiški, leto pozneje pa je v Ljubljani organiziral in vodil približno 3500 članov Narodne zaščite; ta naj bi preprečevala nasilna dejanja nad civilnim prebivalstvom. Po odhodu v parrtizane je sodeloval pri reorganizaciji varnostnikov v Vojsko državne varnosti, bil nato prerazporejen v Oddelek za zaščito ljudstva, po vojni pa je v okviru Uprave državne varnosti deloval v Ljubljani. Leta 1952 je bil razglašen za narodnega heroja. Zaslužen je bil tudi pri organizaciji pohodov ob žici okupirane Ljubljane; leta 1957 je bil namreč pobudnik prvega pohoda po Poti spominov in tovarištva, ki je postal tradicionalna manifestacija v počastitev praznika Ljubljane. Franc Stadler Pepe se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1749 se je v Breznici na Gorenjskem rodil brat znamenitega čebelarja Antona Janše, slikar LOVRO JANŠA. Znan je kot izvrsten krajinar, poleg tega pa je to zvrst slikanja poučeval na dunajski slikarski akademiji. Imel je velik vpliv na mlajši rod slikarjev. Njegov cilj je bil naslikati realistično krajino – to mu je uspelo zlasti z akvarelom. Znan je tudi kot risar dunajskih vedut in vedut iz alpskih dežel. Večina akvarelov, risb in grafik Lovra Janše je v različnih zbirkah na Dunaju, nekaj pa jih hrani tudi ljubljanska Narodna galerija.
—–
Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so v Ljubljani odkrili spomenik na današnji dan leta 1889. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so mnogi na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je akcija stekla in “Novice” so objavile: “… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Za obiskovalce so bile na takratnem Valvasorjevem trgu postavljene tri tribune; v prvih dveh vrstah so bili sedeži po petdeset krajcarjev, v preostalih po trideset. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”.
Po slovesnosti je bil za pomembnejše goste banket na čitalniškem vrtu, Šiškarji pa so pri Vodnikovi rojstni hiši na Jami priredili, kot je dan pozneje pisalo v časnikih, “pravo ljudsko veselico s petjem, sviranjem vojaške godbe, telovadnimi točkami in bazarjem. Brdke šišenske pevke v narodnih nošah, s pečami na glavah, so še posebno ugajale gostom, ki so se do pozne noči izvrstno zabavali na Vodnikovem rojstvenem domu.” Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.
—–
Medicinska sestra PAVLA GRUDEN se je rodila na današnji dan leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.
—–
FRANC STADLER PEPE je bil pred drugo svetovno vojno zaposlen pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Leta 1941 se je kot član Osvobodilne fronte vključil v delo centralne tehnike v Šiški, leto pozneje pa je v Ljubljani organiziral in vodil približno 3500 članov Narodne zaščite; ta naj bi preprečevala nasilna dejanja nad civilnim prebivalstvom. Po odhodu v parrtizane je sodeloval pri reorganizaciji varnostnikov v Vojsko državne varnosti, bil nato prerazporejen v Oddelek za zaščito ljudstva, po vojni pa je v okviru Uprave državne varnosti deloval v Ljubljani. Leta 1952 je bil razglašen za narodnega heroja. Zaslužen je bil tudi pri organizaciji pohodov ob žici okupirane Ljubljane; leta 1957 je bil namreč pobudnik prvega pohoda po Poti spominov in tovarištva, ki je postal tradicionalna manifestacija v počastitev praznika Ljubljane. Franc Stadler Pepe se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov