Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ  je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.

Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil  stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:

»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«

—–

Na današnji dan leta 1896 se je v Trstu rodil skladatelj  KAROL  PAHOR.  Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.

 Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Do leta 1966 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.

—–

 CIRIL  JAGODIC  se je kot navdušen predvojni amaterski igralec leta 1946 pridružil skupini nekdanjih sokolskih lutkarjev v ljubljanskem Narodnem domu, ki so »podedovali« lutke »Partizanskega lutkovnega gledališča« in z njimi obiskovali otroke v počitniških kolonijah po Gorenjskem. Dve leti pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani ter v njem do leta 1980 deloval kot igralec animator in tehnični vodja. Z inovacijami je vplival na tehnični in tehnološki razvoj lutk in odrske tehnike; izumljal je odre in vodila, iskal nove scenske rešitve ter izboljšal animacijske možnosti marionet. Leta 1951 je kot animator prvi pri nas oživil legendarno Žogico Marogico. Ciril Jagodic se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.