Skladatelj JAKOB FRANČIŠEK ZUPAN se je rodil na današnji dan leta 1734 v avstrijskem kraju Schrőtten an der Lassnitz. Okoli leta 1757 je prišel v Kamnik in tam deloval kot učitelj in glasbenik; bil je tudi vodja pevskega zbora v župni cerkvi na Šutni. Ohranjenih je več kot dvesto njegovih skladb, med njimi dve maši in orgelska sonata. Uglasbil je prvo izvirno operno besedilo v slovenščini, in sicer delo Feliksa Antona Deva “Belin”, vendar partitura ni ohranjena. Skladbe Jakoba Frančiška Zupana sodijo med najpomembnejše spomenike glasbene ustvarjalnosti na Slovenskem in med opaznejše dosežke zgodnjeklasicistične glasbe, izvajane na korih v podeželskem ali malomestnem okolju srednje Evrope.
—–
Na današnji dan leta 1857 so z veličastnimi slovesnostmi odprli železniško povezavo srednjeevropskega celinskega območja z jadranskim pristaniščem Trst. S prvim vlakom, ki ga je vlekla lepo okrašena lokomotiva Capo d´Istria, se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. Odšel je k zidanemu mostu na železnici in tam simbolično položil zadnji kamen. Navdušenje je bilo nepopisno, praznovanje pa so končali po dveh dneh v Postojnski jami. Nova proga je pospešila razvoj Trsta v eno najpomembnejših sredozemskih pomorskih središč.
Sicer pa je bila tako imenovana “južna železnica” do Ljubljane zgrajena že leta 1849, nadaljevanje do Trsta pa je močno zavlekla težavna graditev na Ljubljanskem barju. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo.
—–
Jezikoslovec in folklorist IVAN KOŠTÍAL, po očetu Čeh, se je rodil na današnji dan leta 1877 v Gradcu. Na Dunaju je diplomiral iz slovenščine in klasične filologije, nato pa je poučeval v Novem mestu, Ljubljani, Kopru in Gorici. Kot plodovit raziskovalec je posegal na številna področja: v besedišče, slovaropisje, etimologijo, dialektologijo, imenoslovje, terminologijo, primerjalno jezikoslovje, folkloristiko, frazeologijo, stilistiko in zgodovino knjižnega jezika. Poznal je skoraj vse evropske jezike; ukvarjal se je zlasti z baltskimi in s furlanščino, obdeloval pa je tudi slovenske literarnozgodovinske teme. “Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine” Ivana Koštíala je izšel v več ponatisih, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa hrani tudi rokopis njegovega “Slovenskega etimološkega slovarja”.
—–
Gledališka igralka ANČKA LEVAR je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.