Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi oktobra 1809. leta je Napoleon I. ustanovil Ilirske province, upravno enoto, ki je obsegala dele nekdaj avstrijskega in beneškega ozemlja ter Dubrovniško republiko; glavno mesto je bila Ljubljana. Ilirske province so razpadle štiri leta pozneje z avstrijsko vojaško zasedbo. Z mirovnimi sporazumi ob koncu napoleonskih vojn je to ozemlje v celoti dobilo avstrijsko cesarstvo in na današnji dan leta 1816 je njegov večji del uradno postal državnopravna enota v habsburški monarhiji.
Imenovala se je Ilirsko kraljestvo, tudi Ilirija, in je obsegala kranjsko, beljaško in celovško okrožje, Čedad, Gradiščansko, Goriško, Trst, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko in del Hrvaške na desnem bregu Save. Zadnjikrat je bilo Ilirsko kraljestvo kot državnopravna enota omenjeno v oktroirani ustavi leta 1849, potem pa se je pojavljalo le še kot geografski pojem v okviru Avstro-Ogrske monarhije.
—–
Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizino in Shakespearjeve sonete. Rodil se na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sredi oktobra 1809. leta je Napoleon I. ustanovil Ilirske province, upravno enoto, ki je obsegala dele nekdaj avstrijskega in beneškega ozemlja ter Dubrovniško republiko; glavno mesto je bila Ljubljana. Ilirske province so razpadle štiri leta pozneje z avstrijsko vojaško zasedbo. Z mirovnimi sporazumi ob koncu napoleonskih vojn je to ozemlje v celoti dobilo avstrijsko cesarstvo in na današnji dan leta 1816 je njegov večji del uradno postal državnopravna enota v habsburški monarhiji.
Imenovala se je Ilirsko kraljestvo, tudi Ilirija, in je obsegala kranjsko, beljaško in celovško okrožje, Čedad, Gradiščansko, Goriško, Trst, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko in del Hrvaške na desnem bregu Save. Zadnjikrat je bilo Ilirsko kraljestvo kot državnopravna enota omenjeno v oktroirani ustavi leta 1849, potem pa se je pojavljalo le še kot geografski pojem v okviru Avstro-Ogrske monarhije.
—–
Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizino in Shakespearjeve sonete. Rodil se na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov