Avtor znamenitih pravnih del v 16. stoletju in eden naših najznamenitejših humanistov sploh, MARTIN PEGIUS, se je rodil okoli leta 1523 v Polhovem Gradcu. Iz prava je doktoriral na univerzi v Ingolstadtu leta 1552 ter delal nato v sodstvu in upravi salzburškega kapitlja in nadškofije. Napisal je številna pravna dela – delno v latinščini, delno v nemščini, pozneje pa se je posvetil matematiki in astronomiji, pa tudi astrologiji in drugim okultnim vedam.
Njegovo najznamenitejše astrološko delo je knjiga iz leta 1570 o rojstnih urah, na podlagi katerih naj bi bilo mogoče vsakomur opisati njegove lastnosti, pa tudi predvideti nevarnosti, ki ga čakajo v življenju. Obdolžili so ga čarovništva in ga brez sodbe zaprli. Zadnjih deset let življenja je Martin Pegius preživel v ječi na salzburškem gradu.
—–
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica MANICA KOMAN. Od leta 1911 je delala pri revijo Slovenski narod, od leta 1916 do 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic; tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
—–
Rojstna hiša gledališkega igralca RADA NAKRSTA je bila kar Narodni dom v Trstu, sicer središče kulturnega in političnega življenja tržaških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1906. Na odru je prvič nastopil že, ko mu je bilo dvanajst let, in to prav v svoji rojstni hiši.
Po požigu tržaškega Narodnega doma leta 1920 je z materjo odšel v Maribor in ob delu na železnici obiskoval dramsko šolo. Nastopal je na ljubiteljskih odrih ter z majhnimi vlogami v mariborskem gledališču, v katerem je bil leta 1929 stalno angažiran. Med drugo svetovno vojno je nastopal v ljubljanski Drami, po njej pa je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trst in kmalu postal njegov prvi igralec. Dramske like je oblikoval domišljeno in občuteno, z izbranim govorom in gibom; njegov ustvarjalni razpon je bil zelo velik. Rado Nakrst je leta 1976 prejel Borštnikov prstan, tri leta pozneje pa še Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje. Od 4. do 16. avgusta pred 59-imi leti je bila namreč na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano, od koder so po tri ure na dan prek začasnega oddajnika predvajali televizijski spored – seveda »živo«. Sestavljen je bil iz pregleda aktualnih dogodkov, kulturnih zanimivosti in športnih poročil.
Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo kar največ ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat le kakšna dva ducata zasebnih televizijskih sprejemnikov – so tv aparate postavili v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. Gledalci so tako prvikrat videli radijske napovedovalke in napovedovalce, med prvimi znanimi in priljubljenimi gosti pa je nastopil Frane Milčinski Ježek. Na začetku programa se je na televizijskih zaslonih prikazal napis: »Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio Gospodarsko razstavišče«.