Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov