Najstarejši zapis slovenskih imen za mesece je nastal leta 1466. Na prazno hrbtno stran nemškega rokopisa z navodili za spovedovanje jih je zapisal Martin iz Škofje Loke. Ime vsakega meseca je zapisano v latinščini in slovenščini: prosinec, séčan, súšec, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberúh, listógnoj, kozopŕsk in gruden. Imenom mesecev so v nemščini dodani opisi značajev ljudi, rojenih v posameznem mesecu. Škofjeloški rokopis hrani Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.

—–

Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Martinj Vrhu pri Škofji Loki rodil pripovednik IVAN TUŠEK. Po gimnaziji v Ljubljani je študiral fiziko in prirodopis na Dunaju, nato pa je bil profesor na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. V listu “Vaje” je med drugim objavil topografsko-etnografski spis “Sorica”, pisal pa je tudi prirodopisne črtice. Iz nemščine je prevedel več prirodoslovnih učbenikov. Ivan Tušek je med prvimi pisal o slovenskih planinah. Znan je njegov potopis “Potovanje okrog Triglava” iz leta 1860.

—–

Gradbenik  MAKS KLODIČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Trstu. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.

—–

Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani (stala je na prostoru današnje Slovenske filharmonije in Slovensko dramatično društvo je bilo v njej pravzaprav pravzaprav nemški podnajemnik), se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija »Veronika Deseniška« Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.

—–

Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodil literarni zgodovinar JOŽE KORUZA. Napisal je veliko razprav, študij in člankov, ki tematsko zajemajo vsa obdobja slovenske književnosti od srednjega veka do sodobnosti. Svoje osrednje področje, starejšo slovensko književnost, je kot profesor na filozofski fakulteti znova oblikoval v samostojen predmet, povezan z ljudskim slovstvom in utemeljen s sodobnejšimi pogledi. Drugo pomembnejše področje preučevanja Jožeta Koruze je bila slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, tretje pa slovenska proza 20. stoletja.

—–

Na današnji dan leta 1961 ob pol dveh zjutraj so vojaki in policisti Nemške demokratične republike zaprli mejo med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom in začeli postavljati 165 kilometrov dolg zid,  ki naj bi preprečil množične prebege iz Vzhodne Nemčije na Zahod. Od konca vojne do takrat je namreč to državo zapustilo že več kot tri milijone ljudi. Na Zahodu so govorili o “zidu sramote”, na Vzhodu pa so poudarjali, da bo “rešil mir v Nemčiji in preprečil agresivne načrte Zahoda”. Simbol razdeljenosti – berlinski zid – so porušili po dobrih 28-ih letih, novembra leta 1989.