Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto in Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Mnogi menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le znesek ene krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebej podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja govori o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa je bil tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.