7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 237-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj  povzpeli  štirje  “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let. 8. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.

Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.

—–

Baron  ANDREJ  ČEHOVIN  sodi med najpomembnejše slovenske častnike nasploh. Rodil se je na današnji dan leta 1810 v Dólancih na Vipavskem. Normalko in gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ljubljani. Leta 1831 je šel v vojaško šolo za topničarje in se pozneje izkazal kot izjemno hraber in preudaren topničarski častnik avstrijske vojske, ki ji je takrat poveljeval feldmaršal Radetzky. Odlikoval se je zlasti v štirih bitkah v vojni z Italijo v letih 1848 in 49. Zaradi svojega poguma je bil večkrat odlikovan. Med drugim je dobil papeževo svetinjo, viteški red tretje stopnje, častniški zaslužni križec ter najvišje vojaško odlikovanje cesarstva “Red Marije Terezije”. Leta 1850 je bil Andrej Čehovin povzdignjen v barona.

—–

Eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik tržaškega Delavskega podpornega in bralnega društva je bil časnikar in politik IVAN  DOLINAR. Rodil se je na današnji dan leta 1840 v Škofji Loki. Po osnovni šoli se je pri znanem slikarju Štefanu Šubicu učil risanja. Potem je bil v vojski, se udeležil bitk v Italiji, nato pa je nekaj časa živel v Dalmaciji in Črni gori in se ukvarjal s cerkvenim slikarstvom. Leta 1865 se je preselil v Trst in bil deset let pozneje med ustanovitelji političnega društva Edinost. Ivan Dolinar je bil tudi izdajatelj in odgovorni urednik istoimenskega glasila, v katerem se je boril za pravice tržaških Slovencev, ter zabavnega polmesečnika “Juri s pušo”.

Skladatelj  DANE  ŠKERL  je leta 1952 diplomiral na akademiji za glasbo v Ljubljani ter se pozneje izpopolnjeval v Avstriji in Nemčiji. Sprva je učil na več ljubljanskih glasbenih šolah, predaval kompozicijo na glasbeni akademiji v Sarajevu, od leta 1970 do 1995 pa je bil profesor na ljubljanski akademiji za glasbo. Med drugim je zaslužen tudi za uvedbo podiplomskega študija iz glasbeno-teoretičnih znanosti. Leta 1997 ga je Univerza v Ljubljani imenovala za zaslužnega profesorja. Kot skladatelj je bil predvsem ustvarjalec simfonične in instrumentalne glasbe. Osrednje mesto v njegovem delu ima osem simfonij, pisal pa je tudi koncerte, scensko-glasbena ter vokalno-instrumentalna dela. Dane Škerl se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani.