Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezuit, matematik in filozof ANDREJ CERGOL je po študiju retorike in filozofije leta 1614 v Celovcu stopil v jezuitski red, opravil magisterij in nato poučeval humanistiko v Gradcu in Gorici. Končal je še študij filozofije in teologije ter postal profesor matematike, moralne teologije in bibličnih ved na univerzah v Gradcu in na Dunaju, proti koncu življenja pa je bil predstojnik samostana v Millstattu. Leta 1625 je na Dunaju izdal “Kronoliške ugotovitve o letu rojstva in smrti našega gospoda Jezusa Kristusa”. V njegovem rokopisnem traktatu o osmih knjigah Aristotelove “Fizike” je tudi “Razprava o nebu”. Andrej Cergol se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Svetem Križu vipavskem.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je na Koroški Beli pri Jesenicah rodil zgodovinar MATKO POTOČNIK. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, kot profesor pa poučeval na učiteljiščih v Mariboru, Idriji, Kranju, Ljubljani in Gospiču na Hrvaškem. Pisal je o gospodarski zgodovini in zgodovini Vojvodine Koroške in se uveljavil tudi pri narodnostnem delu med Slovenci na Koroškem. Po prvi svetovni vojni je Matko Potočnik kot izvedenec sodeloval v komisiji za razmejitev med Avstrijo in Jugoslavijo.
——-
Diplomat IVAN PERNE je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot oficir avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu, bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo ga je odlikoval belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
—–
Gledališka igralka NADA GABRIJELČIČ je bila izjemno temperamentna igralka z izrazitim smislom za humor in grotesko. Po koncu šolanja na dramski šoli državnega konservatorija v Ljubljani je bila od leta 1922 do 45 članica igralskega ansambla ljubljanske Drame, od leta 1946 do upokojitve leta 1959 pa slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Potem ko so 3. septembra leta 1943 v Siracusi na Siciliji predstavniki italijanske vojske podpisali premirje z zavezniško vojsko, je italijanska vlada na današnji dan leta 1943 razglasila brezpogojno kapitulacijo svojih oboroženih sil. S kapitulacijo Italije je bila tako pred 72-imi leti iz boja izločena glavna evropska zaveznica nacistične Nemčije, zato je bil ta dogodek pomembna prelomnica v drugi svetovni vojni.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezuit, matematik in filozof ANDREJ CERGOL je po študiju retorike in filozofije leta 1614 v Celovcu stopil v jezuitski red, opravil magisterij in nato poučeval humanistiko v Gradcu in Gorici. Končal je še študij filozofije in teologije ter postal profesor matematike, moralne teologije in bibličnih ved na univerzah v Gradcu in na Dunaju, proti koncu življenja pa je bil predstojnik samostana v Millstattu. Leta 1625 je na Dunaju izdal “Kronoliške ugotovitve o letu rojstva in smrti našega gospoda Jezusa Kristusa”. V njegovem rokopisnem traktatu o osmih knjigah Aristotelove “Fizike” je tudi “Razprava o nebu”. Andrej Cergol se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Svetem Križu vipavskem.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je na Koroški Beli pri Jesenicah rodil zgodovinar MATKO POTOČNIK. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, kot profesor pa poučeval na učiteljiščih v Mariboru, Idriji, Kranju, Ljubljani in Gospiču na Hrvaškem. Pisal je o gospodarski zgodovini in zgodovini Vojvodine Koroške in se uveljavil tudi pri narodnostnem delu med Slovenci na Koroškem. Po prvi svetovni vojni je Matko Potočnik kot izvedenec sodeloval v komisiji za razmejitev med Avstrijo in Jugoslavijo.
——-
Diplomat IVAN PERNE je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot oficir avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu, bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo ga je odlikoval belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
—–
Gledališka igralka NADA GABRIJELČIČ je bila izjemno temperamentna igralka z izrazitim smislom za humor in grotesko. Po koncu šolanja na dramski šoli državnega konservatorija v Ljubljani je bila od leta 1922 do 45 članica igralskega ansambla ljubljanske Drame, od leta 1946 do upokojitve leta 1959 pa slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Potem ko so 3. septembra leta 1943 v Siracusi na Siciliji predstavniki italijanske vojske podpisali premirje z zavezniško vojsko, je italijanska vlada na današnji dan leta 1943 razglasila brezpogojno kapitulacijo svojih oboroženih sil. S kapitulacijo Italije je bila tako pred 72-imi leti iz boja izločena glavna evropska zaveznica nacistične Nemčije, zato je bil ta dogodek pomembna prelomnica v drugi svetovni vojni.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov