Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC MIHAEL STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
—–
Zgodovinar in publicist JAN ŠEDIVÝ je študiral v Ljubljani, Pragi in Sofiji ter leta 1929 na filozofski fakulteti v Beogradu diplomiral iz zgodovine, bizantologije, zemljepisa in zgodovine jugoslovanske književnosti. Med študijem je pisal v slovenske časnike in revije o slovanskih narodih in objavljal potopise. V letih od 1930 do 1941 je v Mariboru poučeval klasične jezike, zgodovino in zemljepis. Izdal je »Oris zgodovine Jugoslovanov« in »Češčino za samouke«, po drugi svetovni vojni pa je preučeval zgodovino slovenskega upiranja ponemčevanju ob severni meji. Jan Šedivý se je rodil na današnji dan leta 1899 v Linzu v Avstriji.
—–
PRIMOŽ KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Primož Kozak je pisal gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.
S svojoi prvo dramo “Dialogi” iz leta 1957 je ustvaril model, po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC MIHAEL STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
—–
Zgodovinar in publicist JAN ŠEDIVÝ je študiral v Ljubljani, Pragi in Sofiji ter leta 1929 na filozofski fakulteti v Beogradu diplomiral iz zgodovine, bizantologije, zemljepisa in zgodovine jugoslovanske književnosti. Med študijem je pisal v slovenske časnike in revije o slovanskih narodih in objavljal potopise. V letih od 1930 do 1941 je v Mariboru poučeval klasične jezike, zgodovino in zemljepis. Izdal je »Oris zgodovine Jugoslovanov« in »Češčino za samouke«, po drugi svetovni vojni pa je preučeval zgodovino slovenskega upiranja ponemčevanju ob severni meji. Jan Šedivý se je rodil na današnji dan leta 1899 v Linzu v Avstriji.
—–
PRIMOŽ KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Primož Kozak je pisal gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.
S svojoi prvo dramo “Dialogi” iz leta 1957 je ustvaril model, po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov