Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
15322. leta se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Njihovo počasno napredovanje je začelo ovirati še jesensko deževje in odločili so se za umik. Glavnina turške vojske – približno 140.000 mož s 120 topovi – se je na današnji dan leta 1532 utaborila pred Mariborom. Zahtevali so prost prehod skozi mesto in čez dravski most, vendar jim meščani tega niso dovolili. Turki so v nekaj dneh zgradili čez Dravo pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici ter požgali nekaj manjših krajev.
—–
Celjski gledališki organizator in založnik Janez Krstnik Jeretin je po marčni revoluciji 1848. leta zasnoval “Družbo slovenskih gledaliških diletantov”, ki je postala začetnica slovenske gledališke kulture v Celju. Pod njegovim vodstvom je bila na današnji dan leta 1849 v celjskem mestnem gledališču prva predstava te družbe: Linhartova »Županova Micka«. Jeretin je k sodelovanju pritegnil še duhovnika in gimnazijskega učitelja Josipa Drobniča, sicer vsestranskega slovenskega kulturnega delavca. Družno sta razvila živahno gledališko dejavnost, ustanovila prvo dramsko šolo na Štajerskem ter tako v tistem času pomembno oživila slovensko narodno in kulturno snovanje v Celju.
—–
Človeku je železnica prvič omogočila, da je potoval hitreje kakor s konji. Začelo se je leta 1825, ko je stekel javni promet na 41 kilometrov dolgi progi med Liverpoolom in Manchestrom v Angliji. V celinski Evropi so dobro desetletje pozneje zgradili prvo železno cesto v Nemčiji, kmalu pa je sledila tudi Avstrija, saj je začela graditi tako imenovano južno železnico: povezavo med glavnim mestom Dunajem in največjim avstrijskim pristaniščem Trstom. Na slovenskem ozemlju so jo leta 1846 pripeljali do Celja, na današnji dan leta 1849 pa je prvi vlak po južni železnici pripeljal tudi v Ljubljano. Ob tej priložnosti je bilo v mestu veliko slavje: bilo je lepo okrašeno in razsvetljeno.
Natanko ob petih popoldne – bila je nedelja – se je iz lin ljubljanskega gradu razleglo grmenje topovskih salv, iz zvonikov vseh cerkva pa glasno zvonjenje. Lokomotivi z imenoma Ljubljana in Triglav, ki sta na ljubljanski kolodvor prisopihali s tem vlakom, sta bili okrašeni s slovenskimi, štajerskimi in avstrijskimi zastavami ter z venčki zelenja. Kot so poročali takratni časniki, je prvi vlak na postaji in v okolici pričakala takšna množica, kakršne do takrat Ljubljana še ni videla.
—–
Gradbenik RUDOLF CIMOLINI je leta 1942 diplomiral na gradbenem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani ter delal na Dolenjskem in v Ljubljani. Po letu 1945 je bil med drugim načelnik operativnega plana pri ministrstvu Ljudske republike Slovenije za gradnjo, republiški gradbeni nadzornik in direktor skupnosti cestnih podjetij Slovenije. Bil je začetnik sistematičnega dela na področju prometnega načrtovanja in razvoja cestnega omrežja ter zbiranja in objavljanja podatkov o cestah v Sloveniji in Jugoslaviji. V strokovni publicistiki je bil pobudnik, avtor ali soavtor 183-ih knjig, priročnikov, pravilnikov in študij, vodil pa je tudi prve študije za cestni predor skozi Karavanke. Rudolf Cimolini se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
15322. leta se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Njihovo počasno napredovanje je začelo ovirati še jesensko deževje in odločili so se za umik. Glavnina turške vojske – približno 140.000 mož s 120 topovi – se je na današnji dan leta 1532 utaborila pred Mariborom. Zahtevali so prost prehod skozi mesto in čez dravski most, vendar jim meščani tega niso dovolili. Turki so v nekaj dneh zgradili čez Dravo pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici ter požgali nekaj manjših krajev.
—–
Celjski gledališki organizator in založnik Janez Krstnik Jeretin je po marčni revoluciji 1848. leta zasnoval “Družbo slovenskih gledaliških diletantov”, ki je postala začetnica slovenske gledališke kulture v Celju. Pod njegovim vodstvom je bila na današnji dan leta 1849 v celjskem mestnem gledališču prva predstava te družbe: Linhartova »Županova Micka«. Jeretin je k sodelovanju pritegnil še duhovnika in gimnazijskega učitelja Josipa Drobniča, sicer vsestranskega slovenskega kulturnega delavca. Družno sta razvila živahno gledališko dejavnost, ustanovila prvo dramsko šolo na Štajerskem ter tako v tistem času pomembno oživila slovensko narodno in kulturno snovanje v Celju.
—–
Človeku je železnica prvič omogočila, da je potoval hitreje kakor s konji. Začelo se je leta 1825, ko je stekel javni promet na 41 kilometrov dolgi progi med Liverpoolom in Manchestrom v Angliji. V celinski Evropi so dobro desetletje pozneje zgradili prvo železno cesto v Nemčiji, kmalu pa je sledila tudi Avstrija, saj je začela graditi tako imenovano južno železnico: povezavo med glavnim mestom Dunajem in največjim avstrijskim pristaniščem Trstom. Na slovenskem ozemlju so jo leta 1846 pripeljali do Celja, na današnji dan leta 1849 pa je prvi vlak po južni železnici pripeljal tudi v Ljubljano. Ob tej priložnosti je bilo v mestu veliko slavje: bilo je lepo okrašeno in razsvetljeno.
Natanko ob petih popoldne – bila je nedelja – se je iz lin ljubljanskega gradu razleglo grmenje topovskih salv, iz zvonikov vseh cerkva pa glasno zvonjenje. Lokomotivi z imenoma Ljubljana in Triglav, ki sta na ljubljanski kolodvor prisopihali s tem vlakom, sta bili okrašeni s slovenskimi, štajerskimi in avstrijskimi zastavami ter z venčki zelenja. Kot so poročali takratni časniki, je prvi vlak na postaji in v okolici pričakala takšna množica, kakršne do takrat Ljubljana še ni videla.
—–
Gradbenik RUDOLF CIMOLINI je leta 1942 diplomiral na gradbenem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani ter delal na Dolenjskem in v Ljubljani. Po letu 1945 je bil med drugim načelnik operativnega plana pri ministrstvu Ljudske republike Slovenije za gradnjo, republiški gradbeni nadzornik in direktor skupnosti cestnih podjetij Slovenije. Bil je začetnik sistematičnega dela na področju prometnega načrtovanja in razvoja cestnega omrežja ter zbiranja in objavljanja podatkov o cestah v Sloveniji in Jugoslaviji. V strokovni publicistiki je bil pobudnik, avtor ali soavtor 183-ih knjig, priročnikov, pravilnikov in študij, vodil pa je tudi prve študije za cestni predor skozi Karavanke. Rudolf Cimolini se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov