Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je na današnji dan leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve – belo, modro in rdečo – ki jih je že dvanajst let pred tem določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako pred 167-imi leti postala slovenska narodna zastava.
—–
Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« vse vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno. Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.
V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podrage podrejeni vikariatu v Šembidu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.
—–
Agronom in šolnik EMERIK ŠIFTAR je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Strukovcih v Prekmurju.
—–
Pripovednica in pesnica ANGELA JONTES – GELČ se je rodila na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Končala je trgovski tečaj in delala v različnih odvetniških pisarnah ter kot delavka v tovarni kartona. Po vojni je delala v uredništvu Državne založbe Slovenije. Najprej je objavljala predvsem novele z ljubezensko, socialno in psihološko tematiko: opisovala je življenje na družbenem dnu – zapuščene in zapite ženske, bebce in zapuščene otroke. Po naturalistični teoriji je prevzela tudi domneve o pomenu dednosti in okolja. Angela Jontes je izdala zbirko novel “Sreča na črepinjah”, v rokopisu pa je zapustila več pesmi v prozi.