Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC HOČEVAR sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike ter bil pozneje redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na slednji je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1853 v Metliki.
—–
Gledališki in filmski igralec ter režiser ZVONIMIR ROGOZ se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zagrebu. Obiskoval je dramsko šolo na Dunaju in v Zagrebu. Od leta 1919 je deset let nastopal v Ljubljani, nato pa petnajst let v Pragi, kjer je igral tudi v tridesetih filmih; tudi v znanem “Erotikonu”, v katerem je zaslovela naša igralka Ita Rina. V desetih letih svojega delovanja v Ljubljani je bil Zvonimir Rogoz eden najbolj zaželjenih gralcev; bil je ljubljenec velikega dela občinstva, pa tudi kritike. Po drugi svetovni vojni je se vrnil v Zagreb in nastopal do visoke starosti; umrl je nekaj mesecev po svojem stotem rojstnem dnevu.
—–
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je ostalo vprašanje prihodnosti Koroške sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni mogla več spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Za to je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A.
Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil senžermenske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volilcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem teptanje vseh predplebiscitnih obljub iz senžermenske pogodbe.
Nansenov potni list je bila osebna izkaznica oziroma potni list, ki ga je Liga narodov začela izdajati po 1. svetovni vojni najprej ruskim beguncem, pozneje pa tudi drugim emigrantom. S tem jim je bil potrjen pravni položaj zaradi morebitnega sprejetja državljanstva kakšne druge države. Takšen potni list je nastal na pobudo norveškega polarnega raziskovalca, profesorja in politika Fridtjofa Nansena, ki se je rodil na današnji dan leta 1861. Za svoja prizadevanja za vrnitev vojnih ujetnikov v njihove domovine ter omilitev tudi drugih posledic prve svetovne vojne, je Fridtjof Nansen leta 1922 dobil Nobelovo nagrado za mir.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC HOČEVAR sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike ter bil pozneje redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na slednji je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1853 v Metliki.
—–
Gledališki in filmski igralec ter režiser ZVONIMIR ROGOZ se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zagrebu. Obiskoval je dramsko šolo na Dunaju in v Zagrebu. Od leta 1919 je deset let nastopal v Ljubljani, nato pa petnajst let v Pragi, kjer je igral tudi v tridesetih filmih; tudi v znanem “Erotikonu”, v katerem je zaslovela naša igralka Ita Rina. V desetih letih svojega delovanja v Ljubljani je bil Zvonimir Rogoz eden najbolj zaželjenih gralcev; bil je ljubljenec velikega dela občinstva, pa tudi kritike. Po drugi svetovni vojni je se vrnil v Zagreb in nastopal do visoke starosti; umrl je nekaj mesecev po svojem stotem rojstnem dnevu.
—–
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je ostalo vprašanje prihodnosti Koroške sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni mogla več spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Za to je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A.
Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil senžermenske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volilcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem teptanje vseh predplebiscitnih obljub iz senžermenske pogodbe.
Nansenov potni list je bila osebna izkaznica oziroma potni list, ki ga je Liga narodov začela izdajati po 1. svetovni vojni najprej ruskim beguncem, pozneje pa tudi drugim emigrantom. S tem jim je bil potrjen pravni položaj zaradi morebitnega sprejetja državljanstva kakšne druge države. Takšen potni list je nastal na pobudo norveškega polarnega raziskovalca, profesorja in politika Fridtjofa Nansena, ki se je rodil na današnji dan leta 1861. Za svoja prizadevanja za vrnitev vojnih ujetnikov v njihove domovine ter omilitev tudi drugih posledic prve svetovne vojne, je Fridtjof Nansen leta 1922 dobil Nobelovo nagrado za mir.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov