Pisatelja JANEZA SVETOKRIŠKEGA, s pravim imenom Tobia Lionelli, štejemo za začetnika slovenske govorniške proze. Leta 1664 je vstopil v kapucinski red in kmalu postal gvardijan. Leta 1695 se je odpovedal predstojništvu in do smrti živel kot menih v Gorici. Hitro je zaslovel kot govornik. Ko je spoznal pomen tiskane besede v domačem jeziku, je začel zapisovati svoje pridige in jih s pomočjo mecenov izdal v petih knjigah z naslovom “Sacrum promptuarium” – Sveti priročnik.

V njem je na skoraj 3000 straneh natisnil 233 pridig, razdelil pa jih je na svetniške, nedeljske in priložnostne. V njegovi prozi se pojavlja tako imenovana anekdotična novelistika. Za poznejše literarno ustvarjanje je bila tematika njegove retorike zanimiva in privlačna, tako da ga zaradi literarne spretnosti uvrščamo med utemeljitelje slovenskega proznega ustvarjanja. Janez Svetokriški se je rodil leta 1647 v Vipavskem Križu, umrl pa je na današnji dan leta 1714.

——

SVETOSLAV  PERUZZI  je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz.

Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je Svetoslav  Peruzzi  ustvaril  vrsto  odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Peruzzi se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.

—–

 Pesnik in prevajalec  JOŽE  UDOVIČ  je na ljubljanski filozofski fakulteti leta 1940 diplomiral iz slavistike. Ob začetku druge svetovne vojne se je s krščanskimi socialisti vključil v odporniško gibanje, naslednje leto pa je bil aretiran in interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, po vojni pa nekaj let delal v knjižnici in arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Nato se je kot svobodni kulturni delavec posvetil prevajanju poezije, proze in dramatike. S svojim pesniškim ustvarjanjem se je Jože Udovič izrazito približeval nadrealizmu ter prinašal oblikovne in vsebinske novosti.

Za svoje ustvarjanje je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado ter nagrado mesta Ljubljane. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Cerknici.

—–

 Na današnji dan pred 49-imi leti  je bila na takratnem Radiu Ljubljana na sporedu prva oddaja »Na današnji dan«. Poleg poročil in radijskega dnevnika je tudi najstarejša govorna oddaja našega radia, ki je na sporedu prav vsak dan – tudi ob nedeljah in praznikih. Spominske koledarje na osebnosti in dogodke iz naše pa tudi svetovne bližnje in daljnje preteklosti – oddaje »Na današnji dan« – je tri desetletja pripravljal Milan Avguštin, nato Jurij Popov, zdaj pa že skoraj osemnajst let zanje skrbi Pavle Jakopič.