Na današnji dan leta 1838 se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
FRANCE TOMAŽIČ je leta 1924 diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani in nato šest let delal kot asistent mojstra Jožeta Plečnika ter z njim sodeloval pri projektiranju več pomembnih stavb. Čeprav je bil zelo navezan na Plečnikov arhitekturni nazor, je Tomažič s prvimi samostojnimi deli pokazal popoln preobrat in poznavanje problemov sodobnega načrtovanja.
S funkcionalistično zasnovano stanovanjsko kolonijo v Dermotovi ulici v Ljubljani se je jasno opredelil za moderno arhitekturo, čeprav oblikovanje detajlov še odseva mojstrov vpliv. Njegova dela v tridesetih letih prejšnjega stoletja so domišljeni prispevki k našemu arhitekturnemu modernizmu. S poslopjema Zavoda za strojništvo in Zavoda za mineralogijo in rudarstvo ob Aškerčevi cesti v Ljubljani je uresničil zamisel »zračne«, soncu odprte arhitekture. France Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je na Górah nad Idrijo rodil šolnik DRAGO VONČINA. Poučeval je v Mirni Pêči in Dolenji vasi pri Ribnici, nato pa so ga zaradi njegovih pedagoških sposobnosti postavili za okrajnega šolskega nadzornika v Črnomlju. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je postal predavatelj matematike in kartografije v oficirski šoli Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ter sodeloval tudi pri organiziranju šolstva na osvobojenem ozemlju. Po koncu vojne je zaradi pomanjkanja učiteljev kot okrožni šolski nadzornik v Novem mestu organiziral in vodil pedagoške tečaje, pozneje pa postal šolski inšpektor in svetovalec v Ljubljani. Drago Vončina je za različne revije pisal strokovne prispevke, predvsem o delu šolskih upraviteljev.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli decembra leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.