Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan leta 1861. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, na periferiji pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil skladatelj DAVORIN JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa je bil samouk. V letih od 1859 do 62 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je komponiral le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava slave”, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.
V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, nato pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.
—–
Knjižničarka in publicistka ANTONIJA KOLARIČ se je rodila na današnji dan leta 1906 v Trstu. Sodelovala je v organizacijah tržaškega kulturnega in narodnega življenja, v protifasističnem gibanju in pozneje v Osvobodilni fronti. V letih od 1947 do 1971 je bila knjižničarka v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in je skrbela za zamejski in zdomski tisk. Antonija Kolarič je med drugim napisala “Bibliografijo slovenskega tiska v Italiji med dvema vojnama” ter študiji “Nastanek, razvoj in uničenje slovenskih knjižnic” in “Bibliografijo del Vladimirja Bartola”.
—–
Pisatelj LOJZE KOVAČIČ se je rodil na današnji dan leta 1928 v Baslu v Švici, nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne pa se je s starši vrnil v Ljubljano. Po šolanju in diplomi na Višji pedagoški šoli leta 1962 je postal svobodni književnik, bil pa je tudi dramaturg v lutkovnem gledališču oziroma Pionirskem domu v Ljubljani, v katerem se je posvečal lutkovnemu in književnemu mentorstvu. Kot pisatelj je izšel iz socialnega realizma, a je vanj že na začetku vnesel nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja, vendar ga je njegova psihološko-biološko opredeljena notranjost bolj zanimala kakor družbeni konflikt. Pozneje se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda.
Vsa njegova dela so po večini avtobiografsko obarvana, po slogu pa jih uvrščajo med najboljše dosežke sodobne slovenske proze. Osrednja dela Lojzeta Kovačiča so roman Deček in smrt, ciklus nadrealističnih sanjskih spisov Sporočila v spanju, roman iz vojaškega življenja Resničnost ter avtobiografski deli Pet fragmentov in Prišleki. Leta 1973 je pisatelj Lojze Kovačič prejel Prešernovo nagrado.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan leta 1861. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, na periferiji pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil skladatelj DAVORIN JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa je bil samouk. V letih od 1859 do 62 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je komponiral le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava slave”, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.
V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, nato pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.
—–
Knjižničarka in publicistka ANTONIJA KOLARIČ se je rodila na današnji dan leta 1906 v Trstu. Sodelovala je v organizacijah tržaškega kulturnega in narodnega življenja, v protifasističnem gibanju in pozneje v Osvobodilni fronti. V letih od 1947 do 1971 je bila knjižničarka v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in je skrbela za zamejski in zdomski tisk. Antonija Kolarič je med drugim napisala “Bibliografijo slovenskega tiska v Italiji med dvema vojnama” ter študiji “Nastanek, razvoj in uničenje slovenskih knjižnic” in “Bibliografijo del Vladimirja Bartola”.
—–
Pisatelj LOJZE KOVAČIČ se je rodil na današnji dan leta 1928 v Baslu v Švici, nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne pa se je s starši vrnil v Ljubljano. Po šolanju in diplomi na Višji pedagoški šoli leta 1962 je postal svobodni književnik, bil pa je tudi dramaturg v lutkovnem gledališču oziroma Pionirskem domu v Ljubljani, v katerem se je posvečal lutkovnemu in književnemu mentorstvu. Kot pisatelj je izšel iz socialnega realizma, a je vanj že na začetku vnesel nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja, vendar ga je njegova psihološko-biološko opredeljena notranjost bolj zanimala kakor družbeni konflikt. Pozneje se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda.
Vsa njegova dela so po večini avtobiografsko obarvana, po slogu pa jih uvrščajo med najboljše dosežke sodobne slovenske proze. Osrednja dela Lojzeta Kovačiča so roman Deček in smrt, ciklus nadrealističnih sanjskih spisov Sporočila v spanju, roman iz vojaškega življenja Resničnost ter avtobiografski deli Pet fragmentov in Prišleki. Leta 1973 je pisatelj Lojze Kovačič prejel Prešernovo nagrado.
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov