Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov