Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
CECILIJA PODKRAJŠEK sodi v prvi slovenski igralski rod. Rodila se je na današnji dan leta 1853 v Ljubljani. Izučila se je za šiviljo, vendar ji je igranje pomenilo več. Prvič je nastopila, ko je bila stara 17 let. V sicer kratki igralski karieri – umrla je stara komaj 26 let – se je razvila v odlično igralko vseh vodilnih dramskih in tragičnih vlog. Zato Cecilijo Podkrajšek štejejo za najboljšo igralko ljubljanskega Dramatičnega društva.
—–
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Matematik in fizik LEOPOLD ANDREÉ je leta 1906 diplomiral na Dunaju ter bil nato profesor na realkah v Idriji in Ljubljani. Pri pouku fizike je dosledno uporabljal fizikalne eksperimente kot najpomembnejše sredstvo ne samo za ponazarjanje pouka, temveč tudi za vzbujanje zanimanja mladine za fiziko ali uporabnostne veje fizike v tehniki. Že zgodaj se je začel uvarjati tudi z radioamaterstvom in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal deli “Radio – osnovni pojmi iz radiotehnike” ter “Radio aparat – njegov sestav, napake in motnje”, iz esperanta pa je prevedel priročnik “Sedaj vem, kaj je radio”. S temi deli se je Leopold Andreé uvrstil med pionirje radioamaterstva pri nas. Rodil se je na današnji fan leta 1879 v Novem mestu.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji leta 1898 na Prevaljah.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik TONE ČUFAR se je rodil na današnji dan lpred 110-imi leti na Jesenicah. Težišče njegove izpovedi je bilo v avtobiografski in socialni črtici in noveli, pisal pa je tudi pesmi z revolucionarno vsebino. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji skušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja o obdobju narodnoosvobodilnega boja.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
CECILIJA PODKRAJŠEK sodi v prvi slovenski igralski rod. Rodila se je na današnji dan leta 1853 v Ljubljani. Izučila se je za šiviljo, vendar ji je igranje pomenilo več. Prvič je nastopila, ko je bila stara 17 let. V sicer kratki igralski karieri – umrla je stara komaj 26 let – se je razvila v odlično igralko vseh vodilnih dramskih in tragičnih vlog. Zato Cecilijo Podkrajšek štejejo za najboljšo igralko ljubljanskega Dramatičnega društva.
—–
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Matematik in fizik LEOPOLD ANDREÉ je leta 1906 diplomiral na Dunaju ter bil nato profesor na realkah v Idriji in Ljubljani. Pri pouku fizike je dosledno uporabljal fizikalne eksperimente kot najpomembnejše sredstvo ne samo za ponazarjanje pouka, temveč tudi za vzbujanje zanimanja mladine za fiziko ali uporabnostne veje fizike v tehniki. Že zgodaj se je začel uvarjati tudi z radioamaterstvom in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal deli “Radio – osnovni pojmi iz radiotehnike” ter “Radio aparat – njegov sestav, napake in motnje”, iz esperanta pa je prevedel priročnik “Sedaj vem, kaj je radio”. S temi deli se je Leopold Andreé uvrstil med pionirje radioamaterstva pri nas. Rodil se je na današnji fan leta 1879 v Novem mestu.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji leta 1898 na Prevaljah.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik TONE ČUFAR se je rodil na današnji dan lpred 110-imi leti na Jesenicah. Težišče njegove izpovedi je bilo v avtobiografski in socialni črtici in noveli, pisal pa je tudi pesmi z revolucionarno vsebino. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji skušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja o obdobju narodnoosvobodilnega boja.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov