Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
CECILIJA PODKRAJŠEK sodi v prvi slovenski igralski rod. Rodila se je na današnji dan leta 1853 v Ljubljani. Izučila se je za šiviljo, vendar ji je igranje pomenilo več. Prvič je nastopila, ko je bila stara 17 let. V sicer kratki igralski karieri – umrla je stara komaj 26 let – se je razvila v odlično igralko vseh vodilnih dramskih in tragičnih vlog. Zato Cecilijo Podkrajšek štejejo za najboljšo igralko ljubljanskega Dramatičnega društva.
—–
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Matematik in fizik LEOPOLD ANDREÉ je leta 1906 diplomiral na Dunaju ter bil nato profesor na realkah v Idriji in Ljubljani. Pri pouku fizike je dosledno uporabljal fizikalne eksperimente kot najpomembnejše sredstvo ne samo za ponazarjanje pouka, temveč tudi za vzbujanje zanimanja mladine za fiziko ali uporabnostne veje fizike v tehniki. Že zgodaj se je začel uvarjati tudi z radioamaterstvom in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal deli “Radio – osnovni pojmi iz radiotehnike” ter “Radio aparat – njegov sestav, napake in motnje”, iz esperanta pa je prevedel priročnik “Sedaj vem, kaj je radio”. S temi deli se je Leopold Andreé uvrstil med pionirje radioamaterstva pri nas. Rodil se je na današnji fan leta 1879 v Novem mestu.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji leta 1898 na Prevaljah.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik TONE ČUFAR se je rodil na današnji dan lpred 110-imi leti na Jesenicah. Težišče njegove izpovedi je bilo v avtobiografski in socialni črtici in noveli, pisal pa je tudi pesmi z revolucionarno vsebino. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji skušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja o obdobju narodnoosvobodilnega boja.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
CECILIJA PODKRAJŠEK sodi v prvi slovenski igralski rod. Rodila se je na današnji dan leta 1853 v Ljubljani. Izučila se je za šiviljo, vendar ji je igranje pomenilo več. Prvič je nastopila, ko je bila stara 17 let. V sicer kratki igralski karieri – umrla je stara komaj 26 let – se je razvila v odlično igralko vseh vodilnih dramskih in tragičnih vlog. Zato Cecilijo Podkrajšek štejejo za najboljšo igralko ljubljanskega Dramatičnega društva.
—–
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Matematik in fizik LEOPOLD ANDREÉ je leta 1906 diplomiral na Dunaju ter bil nato profesor na realkah v Idriji in Ljubljani. Pri pouku fizike je dosledno uporabljal fizikalne eksperimente kot najpomembnejše sredstvo ne samo za ponazarjanje pouka, temveč tudi za vzbujanje zanimanja mladine za fiziko ali uporabnostne veje fizike v tehniki. Že zgodaj se je začel uvarjati tudi z radioamaterstvom in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal deli “Radio – osnovni pojmi iz radiotehnike” ter “Radio aparat – njegov sestav, napake in motnje”, iz esperanta pa je prevedel priročnik “Sedaj vem, kaj je radio”. S temi deli se je Leopold Andreé uvrstil med pionirje radioamaterstva pri nas. Rodil se je na današnji fan leta 1879 v Novem mestu.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji leta 1898 na Prevaljah.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik TONE ČUFAR se je rodil na današnji dan lpred 110-imi leti na Jesenicah. Težišče njegove izpovedi je bilo v avtobiografski in socialni črtici in noveli, pisal pa je tudi pesmi z revolucionarno vsebino. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji skušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja o obdobju narodnoosvobodilnega boja.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov