Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po popolnem zastoju v tiskanju slovenskih knjig po obdobju protireformacije konec 16. stoletja so se časi spremenili šele stoletje pozneje. Duhovništvo je nadaljevalo delo protestantskih pisateljev, izobraženci pa so posnemali dejavnost italijanskih akademij. Obe smeri sta bili združeni v osebnosti ljubljanskega rojaka in cerkvenega dostojanstvenika, obnovitelja slovenske katoliške književonsti JANEZA LUDVIKA SCHŐNLEBNA.
Zaslovel je kot cerkveni govornik; pozneje je v nemščini in latinščini izdal več zvezkov pridig, čeprav je sam pridigal v slovenščini. Priredil je drugo izdajo lekcionarja ter mu dodal katekizem in pesmarico. Njegove latinske genealske (rodoslovne) knjige o kranjskem plemstvu, zgodovino kranjske dežele in nekaj drugega rokopisnega gradiva je uporabil Valvasor za svojo knjigo Slava vojvodine Kranjske. Janez Ludvik Schőnleben se je rodil na današnji dan leta 1618 v Ljubljani.
—-
Čas v začetku 19. stoletja, ko so Slovencem vladali Napoleonovi Francozi, je ostal zapisan v našem slovstvu v dobrem in slabem. Med te vsekakor sodijo zgodbe o francoskem novačenju Slovencev v Napoleonovo vojsko. Tako je Josip Jurčič temu posvetil zgodbo »Spomini starega Slovenca«. V njej je opisal dogajanje v Ilirskem polku, kot se je imenovala enota francoske vojske, v katero so novačili Slovence iz Ilirskih provinc. Ukaz o ustanovitvi je Napoleon podpisal na današnji dan leta 1810.
Polk s francoskim imenom »Regiment d´Illyrie« pa je imel že na začetku težave z moštvom. Nabornike so lovili Francozi in domači ljudje, le kmečkim sinovom, šolanim meščanom in rudarjem se jim jih ni bilo treba bati. Ujete so navadno v okovih pripeljali v Ljubljano, tam pa jih je prevzela vojska. Spet so skušali pobegniti in Francozi so jih nekaj ubili takoj, nekaj pa tudi kaznovali s smrtjo. Ko so nasilno polovljene nabornike izurili, so jih poslali v boje po Evropi. Iz Napoleonovega Ilirskega polka so se domov vrnili le redki.
—–
Pesnik in prevajalec MILE KLOPČIČ je bil predvojni aktivist, med drugo svetovno vojno pa partizan. Tako v partizanih kot po vojni se je ukvarjal predvsem s kulturo. Bil je privrženec aktivistične, družbeno angažirane različice ekspresionizma, pri kateri ima literatura nalogo revolucionarni ideologiji pomagati do zmage z močnim učinkovanjem na človekova čustva. Pozneje se je preusmeril k socialnemu realizmu s slogovnimi potezami nove stvarnosti. V partizanih je napisal enodejanko Mati, pravi zgled agitpropovske umetnosti. Klopčič sodi tudi med naše vidnejše prevajalce tuje poezije, predvsem ruske. Leta 1961 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1976 pa tudi sovjetsko nagrado Maksima Gorkega. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v L´Hôpitalu v Franciji.
—–
Pesnik, publicist in prevajalec RADO BORDON se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu. V Ljubljani je študiral pravo in 1966. leta doktoriral z disertacijo »Pravna zaščita narodnih manjšin v Italiji«. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti, bil interniran v Italiji, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po vojni je bil med drugim prvi urednik kulturne rubrike Ljudske pravice, urednik več založb, dramaturg pri Triglav filmu ter upravnik in urednik Mohorjeve družbe v Celju. Rado Bordon je izdal dve pesniški zbirki – Večne zanke in Nespodobne pesmi – ter veliko prevajal; posebno pomemben je njegov prevod Puškinovega romana v verzih “Evgenij Onjegin”.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po popolnem zastoju v tiskanju slovenskih knjig po obdobju protireformacije konec 16. stoletja so se časi spremenili šele stoletje pozneje. Duhovništvo je nadaljevalo delo protestantskih pisateljev, izobraženci pa so posnemali dejavnost italijanskih akademij. Obe smeri sta bili združeni v osebnosti ljubljanskega rojaka in cerkvenega dostojanstvenika, obnovitelja slovenske katoliške književonsti JANEZA LUDVIKA SCHŐNLEBNA.
Zaslovel je kot cerkveni govornik; pozneje je v nemščini in latinščini izdal več zvezkov pridig, čeprav je sam pridigal v slovenščini. Priredil je drugo izdajo lekcionarja ter mu dodal katekizem in pesmarico. Njegove latinske genealske (rodoslovne) knjige o kranjskem plemstvu, zgodovino kranjske dežele in nekaj drugega rokopisnega gradiva je uporabil Valvasor za svojo knjigo Slava vojvodine Kranjske. Janez Ludvik Schőnleben se je rodil na današnji dan leta 1618 v Ljubljani.
—-
Čas v začetku 19. stoletja, ko so Slovencem vladali Napoleonovi Francozi, je ostal zapisan v našem slovstvu v dobrem in slabem. Med te vsekakor sodijo zgodbe o francoskem novačenju Slovencev v Napoleonovo vojsko. Tako je Josip Jurčič temu posvetil zgodbo »Spomini starega Slovenca«. V njej je opisal dogajanje v Ilirskem polku, kot se je imenovala enota francoske vojske, v katero so novačili Slovence iz Ilirskih provinc. Ukaz o ustanovitvi je Napoleon podpisal na današnji dan leta 1810.
Polk s francoskim imenom »Regiment d´Illyrie« pa je imel že na začetku težave z moštvom. Nabornike so lovili Francozi in domači ljudje, le kmečkim sinovom, šolanim meščanom in rudarjem se jim jih ni bilo treba bati. Ujete so navadno v okovih pripeljali v Ljubljano, tam pa jih je prevzela vojska. Spet so skušali pobegniti in Francozi so jih nekaj ubili takoj, nekaj pa tudi kaznovali s smrtjo. Ko so nasilno polovljene nabornike izurili, so jih poslali v boje po Evropi. Iz Napoleonovega Ilirskega polka so se domov vrnili le redki.
—–
Pesnik in prevajalec MILE KLOPČIČ je bil predvojni aktivist, med drugo svetovno vojno pa partizan. Tako v partizanih kot po vojni se je ukvarjal predvsem s kulturo. Bil je privrženec aktivistične, družbeno angažirane različice ekspresionizma, pri kateri ima literatura nalogo revolucionarni ideologiji pomagati do zmage z močnim učinkovanjem na človekova čustva. Pozneje se je preusmeril k socialnemu realizmu s slogovnimi potezami nove stvarnosti. V partizanih je napisal enodejanko Mati, pravi zgled agitpropovske umetnosti. Klopčič sodi tudi med naše vidnejše prevajalce tuje poezije, predvsem ruske. Leta 1961 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1976 pa tudi sovjetsko nagrado Maksima Gorkega. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v L´Hôpitalu v Franciji.
—–
Pesnik, publicist in prevajalec RADO BORDON se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu. V Ljubljani je študiral pravo in 1966. leta doktoriral z disertacijo »Pravna zaščita narodnih manjšin v Italiji«. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti, bil interniran v Italiji, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po vojni je bil med drugim prvi urednik kulturne rubrike Ljudske pravice, urednik več založb, dramaturg pri Triglav filmu ter upravnik in urednik Mohorjeve družbe v Celju. Rado Bordon je izdal dve pesniški zbirki – Večne zanke in Nespodobne pesmi – ter veliko prevajal; posebno pomemben je njegov prevod Puškinovega romana v verzih “Evgenij Onjegin”.
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov