Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj in pedagoški pisec ANDREJ ŠAVLI je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.
Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Tolminu.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Gallupov inštitut za raziskavo javnega mnenja so ustanovili pred 80-imi leti v Chicagu (danes ima sedež v Princetonu v zvezni državi New York) in takoj je zaslovel s svojimi anketami od tém iz vsakdanjega življenja do tistih o delovanju države in priljubljenosti predsednika. Inštitut je k sodelovanju privabil znane sociologe, psihologe, statistike in novinarje. Za njegovo delo so se začeli zanimati tudi politiki, kandidati za voljene funkcije pa so naročali ankete o svoji priljubljenosti in o možnostih za izvolitev.
Eden prvih uspehov Gallupovega inštituta za raziskavo javnega mnenja je bila pravilna napoved volilne zmage Franklina Roosevelta za predsednika Združenih držav Amerike. S svojo natančnostjo in prodornostjo je z leti inštitut postal tista sila, ki izredno močno vpliva na javno mnenje in politično življenje v Ameriki. Podružnice ima v več kot petiintridesetih državah. Njegov ustanovitelj, doktor GEORGE GALLUP, se je rodil na današnji dan leta 1901 v Iowi v Združenih državah Amerike.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učitelj in pedagoški pisec ANDREJ ŠAVLI je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.
Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Tolminu.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Gallupov inštitut za raziskavo javnega mnenja so ustanovili pred 80-imi leti v Chicagu (danes ima sedež v Princetonu v zvezni državi New York) in takoj je zaslovel s svojimi anketami od tém iz vsakdanjega življenja do tistih o delovanju države in priljubljenosti predsednika. Inštitut je k sodelovanju privabil znane sociologe, psihologe, statistike in novinarje. Za njegovo delo so se začeli zanimati tudi politiki, kandidati za voljene funkcije pa so naročali ankete o svoji priljubljenosti in o možnostih za izvolitev.
Eden prvih uspehov Gallupovega inštituta za raziskavo javnega mnenja je bila pravilna napoved volilne zmage Franklina Roosevelta za predsednika Združenih držav Amerike. S svojo natančnostjo in prodornostjo je z leti inštitut postal tista sila, ki izredno močno vpliva na javno mnenje in politično življenje v Ameriki. Podružnice ima v več kot petiintridesetih državah. Njegov ustanovitelj, doktor GEORGE GALLUP, se je rodil na današnji dan leta 1901 v Iowi v Združenih državah Amerike.
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov