Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
—–
Matematik ALOJZIJ VADNAL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
Leta 1939 je doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja.
Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade.
—–
Slikar in grafik JANEZ KNEZ je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Do leta 1980 je poučeval na trboveljski osnovni šoli, nato pa se je posvetil samo slikarstvu. Njegov opus obsega od socialno obarvanih realističnih lesorezov (na primer grafični cikel »Rdeči revirji«) do poetičnega realizma in ornamentalnih opartističnih del. Sodeloval je pri vzpostavitvi fenomena retroavantgarde; skupini Irwin in Laibach sta vključili njegove grafike v svoj projekt in ga po njih tudi poimenovali. V njegovih zadnjih delih so prevladovali abstrahirani akti in krajine, naslikani gestualno in v značilnem intenzivnem koloritu. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad. Janez Knez se je rodil na današnji dan leta 1931 na Dobóvcu nad Trbovljami.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
—–
Matematik ALOJZIJ VADNAL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
Leta 1939 je doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja.
Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade.
—–
Slikar in grafik JANEZ KNEZ je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Do leta 1980 je poučeval na trboveljski osnovni šoli, nato pa se je posvetil samo slikarstvu. Njegov opus obsega od socialno obarvanih realističnih lesorezov (na primer grafični cikel »Rdeči revirji«) do poetičnega realizma in ornamentalnih opartističnih del. Sodeloval je pri vzpostavitvi fenomena retroavantgarde; skupini Irwin in Laibach sta vključili njegove grafike v svoj projekt in ga po njih tudi poimenovali. V njegovih zadnjih delih so prevladovali abstrahirani akti in krajine, naslikani gestualno in v značilnem intenzivnem koloritu. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad. Janez Knez se je rodil na današnji dan leta 1931 na Dobóvcu nad Trbovljami.
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Neveljaven email naslov