Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
—–
Matematik ALOJZIJ VADNAL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
Leta 1939 je doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja.
Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade.
—–
Slikar in grafik JANEZ KNEZ je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Do leta 1980 je poučeval na trboveljski osnovni šoli, nato pa se je posvetil samo slikarstvu. Njegov opus obsega od socialno obarvanih realističnih lesorezov (na primer grafični cikel »Rdeči revirji«) do poetičnega realizma in ornamentalnih opartističnih del. Sodeloval je pri vzpostavitvi fenomena retroavantgarde; skupini Irwin in Laibach sta vključili njegove grafike v svoj projekt in ga po njih tudi poimenovali. V njegovih zadnjih delih so prevladovali abstrahirani akti in krajine, naslikani gestualno in v značilnem intenzivnem koloritu. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad. Janez Knez se je rodil na današnji dan leta 1931 na Dobóvcu nad Trbovljami.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
—–
Matematik ALOJZIJ VADNAL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
Leta 1939 je doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja.
Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade.
—–
Slikar in grafik JANEZ KNEZ je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Do leta 1980 je poučeval na trboveljski osnovni šoli, nato pa se je posvetil samo slikarstvu. Njegov opus obsega od socialno obarvanih realističnih lesorezov (na primer grafični cikel »Rdeči revirji«) do poetičnega realizma in ornamentalnih opartističnih del. Sodeloval je pri vzpostavitvi fenomena retroavantgarde; skupini Irwin in Laibach sta vključili njegove grafike v svoj projekt in ga po njih tudi poimenovali. V njegovih zadnjih delih so prevladovali abstrahirani akti in krajine, naslikani gestualno in v značilnem intenzivnem koloritu. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad. Janez Knez se je rodil na današnji dan leta 1931 na Dobóvcu nad Trbovljami.
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov