Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le “tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
“Glavnico, ki jo zapuščam v zanesljivo in primerno upravljanje, je treba naložiti tako, da bo ustvarjala primeren dohodek. Tega je treba vsako leto razdeliti med tiste, ki so se najbolj izkazali z odkritji na področju fizike, kemije, medicine in fiziologije. Nagraditi je treba tudi tiste ali tistega, ki so v književnosti ustvarili najboljša dela z idealističnimi hotenji. Nadalje je treba nagraditi tistega, ki je storil največ za bratstvo med narodi, za zmanjšanje oborožitve in za ohranjanje ali okrepitev miru po svetu. Nagrade je treba deliti ne glede na narodnost kandidatov.”
Tako je na današnji dan pred 120-imi leti v Parizu v svojo oporoko zapisal švedski izumitelj in tovarnar razstreliva Alfred Nobel. To željo že od leta 1901 izpolnjujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico njegove smrti. Največje mednarodne nagrade za izjemne svetovne dosežke na različnih področjih – Nobelove nagrade – iz sredstev njegovega sklada podeljujejo Švedska pisateljska akademija, Švedska akademija znanosti, Kraljevi karolinski medicinsko-kirurški institut v Stockholmu ter norveški parlament.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le “tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
“Glavnico, ki jo zapuščam v zanesljivo in primerno upravljanje, je treba naložiti tako, da bo ustvarjala primeren dohodek. Tega je treba vsako leto razdeliti med tiste, ki so se najbolj izkazali z odkritji na področju fizike, kemije, medicine in fiziologije. Nagraditi je treba tudi tiste ali tistega, ki so v književnosti ustvarili najboljša dela z idealističnimi hotenji. Nadalje je treba nagraditi tistega, ki je storil največ za bratstvo med narodi, za zmanjšanje oborožitve in za ohranjanje ali okrepitev miru po svetu. Nagrade je treba deliti ne glede na narodnost kandidatov.”
Tako je na današnji dan pred 120-imi leti v Parizu v svojo oporoko zapisal švedski izumitelj in tovarnar razstreliva Alfred Nobel. To željo že od leta 1901 izpolnjujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico njegove smrti. Največje mednarodne nagrade za izjemne svetovne dosežke na različnih področjih – Nobelove nagrade – iz sredstev njegovega sklada podeljujejo Švedska pisateljska akademija, Švedska akademija znanosti, Kraljevi karolinski medicinsko-kirurški institut v Stockholmu ter norveški parlament.
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov