Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Idriji rodila EVA LUCIJA CECILIJA VIKTORIJA EMILIJA KRAUS, dolgoletna bolj ali manj diskretna spremljevalka Napoleona Bonaparteja. Leta 1805 sta se spoznala na Dunaju; menda se je francoski cesar z brhko Idrijčanko celo na skrivaj poročil, vsekakor pa jo je povzdignil v baronico Wolfsberško. Odtlej je Napoleona vse do leta 1814, ko se je prvič odpovedal prestolu, spremljala na vseh njegovih potovanjih.
Pozneje se je poročila z dvornim odvetnikom, a zakon je kmalu propadel. Njen življenjski slog je bil malce čudaški: redila je namreč najrazličnejše živali, predvsem pse, konje, papige, pave, mačke in opice, zato je kmalu dobila vzdevek »hundgräfin« – pasja grofica. Napoleonova spremljevalka baronica Emilija Kraus je v revščini umrla leta 1845.
—–
Pravni teoretik in diplomat LEONID PITAMIC je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 26 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademje znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil za rednega člana, član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Objavil je več knjižnih del in okoli sedemdeset monografij, člankov in razprav.
Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo, v letih 1920 in 21 je vodil predsedstvo Deželne vlade v Ljubljani, od 1929. do 1934. leta pa je bil izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Postojni.
——-
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Bohinjski Bistrici rodil športnik TOMAŽ GODEC. Izučil se je za strojarja in imel v domačem kraju majhno usnjarno. V njej se je marca leta 1939 konstituiralo začasno vodstvo jugoslovanske komunistične organizacije s Titom na čelu. Istega leta je organiziral Zvezo delovnega ljudstva v Bohinju, leta 1941 pa je bil eden izmed glavnih organizatorjev narodnoosvobodilnega boja v tem delu. Leta 1942 so ga okupatorji ujeli, ga v Begunjah mučili in usmrtili v plinski celici v Mauthausnu. Tomaž Godec je bil tudi organizator smučarskega športa, graditelj planinskih domov in jugoslovanski reprezentant v smučarskem teku.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Idriji rodila EVA LUCIJA CECILIJA VIKTORIJA EMILIJA KRAUS, dolgoletna bolj ali manj diskretna spremljevalka Napoleona Bonaparteja. Leta 1805 sta se spoznala na Dunaju; menda se je francoski cesar z brhko Idrijčanko celo na skrivaj poročil, vsekakor pa jo je povzdignil v baronico Wolfsberško. Odtlej je Napoleona vse do leta 1814, ko se je prvič odpovedal prestolu, spremljala na vseh njegovih potovanjih.
Pozneje se je poročila z dvornim odvetnikom, a zakon je kmalu propadel. Njen življenjski slog je bil malce čudaški: redila je namreč najrazličnejše živali, predvsem pse, konje, papige, pave, mačke in opice, zato je kmalu dobila vzdevek »hundgräfin« – pasja grofica. Napoleonova spremljevalka baronica Emilija Kraus je v revščini umrla leta 1845.
—–
Pravni teoretik in diplomat LEONID PITAMIC je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 26 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademje znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil za rednega člana, član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Objavil je več knjižnih del in okoli sedemdeset monografij, člankov in razprav.
Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo, v letih 1920 in 21 je vodil predsedstvo Deželne vlade v Ljubljani, od 1929. do 1934. leta pa je bil izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Postojni.
——-
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Bohinjski Bistrici rodil športnik TOMAŽ GODEC. Izučil se je za strojarja in imel v domačem kraju majhno usnjarno. V njej se je marca leta 1939 konstituiralo začasno vodstvo jugoslovanske komunistične organizacije s Titom na čelu. Istega leta je organiziral Zvezo delovnega ljudstva v Bohinju, leta 1941 pa je bil eden izmed glavnih organizatorjev narodnoosvobodilnega boja v tem delu. Leta 1942 so ga okupatorji ujeli, ga v Begunjah mučili in usmrtili v plinski celici v Mauthausnu. Tomaž Godec je bil tudi organizator smučarskega športa, graditelj planinskih domov in jugoslovanski reprezentant v smučarskem teku.
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov