Jezikoslovec ANTON BAJEC je bil eden izmed najpomembnejših raziskovalcev slovenskega knjižnega jezika po letu 1945. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Polhovem Gradcu. Po dolgoletnem pedagoškem delu je bil od leta 1962 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti predsednik pravopisne komisije in član glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika”. Kot član “čitankarjev” je sodeloval pri več izdajah “Slovenskih čitank” za srednje šole in pri “Slovenski slovnici”.
Sicer pa je napisal več kot 60 člankov o knjižnem jeziku, predvsem o jezikovni kulturi. Raziskoval je zlasti besedotvorje in o tem objavil monografijo v štirih delih, ter zagovarjal enoten model knjižnega jezika, zraslega iz klasičnega leposlovnega jezika. S skrbjo za pravilnost in lepoto, s posluhom za vse novo ter z vzgojo številnih jezikoslovcev je Anton Bajec slovenščini omogočil organsko rast.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik EMAN PERTL. Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.
—–
Na današnji dan leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja KSENIJA HRIBAR. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
—–
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.