Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov