Botanik, arheolog in muzealec CARLO MARCHESETTI je leta 1874 na Dunaju diplomiral iz medicine. Po kratki zdravniški praksi in raziskovalnem potovanju po Apeninskem polotoku in Indiji je bil kar 45 let ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja, hkrati pa je dobri dve desetletji vodil tudi botanični vrt v Trstu. Deloval je predvsem na naravoslovnem področju in v arheologiji. V svojih člankih je med drugim obravnaval floro julijskih Alp, Škocjanskih jam ter večjega dela Krasa in slovenske Istre. Po njem so poimenovali tudi zvončnico, endemično rastlino iz Istre in s Krasa.
Kot arheolog je vodil izkopavanja v Istri, na Krasu in v kraških jamah in Posočju. Med njegova največja in najpomembnejša dela sodijo izkopavanja v Kobaridu, kjer so odkrili več kot tisoč grobov ter v Mostu na Soči; tam so jih našli skoraj štiri tisoč. Carlo Marchesetti se je rodil na današnji dan leta 1850 v Trstu.
—–
Ob najmočnejšem slovenskem akademskem društvu “Daníca” na Dunaju je v začetku prejšnjega stoletja tam živeče katoliško usmerjene Slovence povezovalo tudi društvo “Straža”. Njegovo geslo je bilo: Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos, društveni znak pa so krasili slovenski tribarvni trak in lipovi vejici. Že ob ustanovitvi se je društvo zavzemalo tudi za organiziranje slovenskih maš na Dunaju. Prizadevanja članov društva “Straža” so se kmalu uresničila in tako je bila na današnji dan leta 1904 v cerkvi svetega Antona na Dunaju prva slovenska maša, potem pa so se vrstile vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveno dejavnost je poživljal tudi pevski mešani zbor; ta je ob deseti obletnici leta 1914 štel kar štiriinštirideset pevk in pevcev.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Vasilij Melik je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi v številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1949 se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Arheolog Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Kultura kolišča na Ljubljanskem barju”.