Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
ANTON VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot. Anton Verovšek je postal priljubljen s komičnimi vlogami vaških originalov v naših ljudskih igrah; sicer pa je bil eden izmed naših največjih dramskih umetnikov.
——
Pastor in pesnik JOŽEF NOVAK je že mlad odšel v Ameriko in se med izseljenci uveljavil na kulturnem področju; prevajal je iz madžarščine v prekmurščino ter pisal humoristična besedila.V listu «Amerikanszki Slovencov glas«, ki je izhajal v Pensilvaniji, je objavil tudi triintrideset pesmi. Po vrnitvi v domovino se je od leta 1934 posvečal binkoštni cerkvi in si prizadeval za njeno utrditev v Sloveniji, po drugi svetovni vojni pa še v Jugoslaviji. Prevedel je večino pesmi za prekmursko binkoštno pesmarico in bil med drugim predsednik Kristusove duhovne cerkve v Jugoslaviji ter od leta 1952 v vodstvu binkoštne cerkve v Sloveniji. Jožef Novak se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Veščíci pri Murski Soboti.
—–
Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.
Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan leta 1940 na Gorenjem Polju nad Anhovim.