Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Búkovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so se ukvarjali s prepisovanjem, prevajanjem ali oblikovanjem slovstvenih del. Bili so samouki ali šolani le na osnovni stopnji. Bukovništvo se je začelo na Koroškem, najstarejši ohranjeni rokopisi pa so iz prve polovice 18. stoletja. Prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki je bil Matija Žegar.
Leta 1767 je v zgornjerožansko narečje prevedel obširno besedilo “Antichrista Shivllenie”. V njem so zbrane prerokbe o Antikristu iz mnogih evropskih mitskih pripovedi. Žegarjevo besedilo se je Slovencem zelo priljubilo; prepisovali in širili so ga na Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem, Pohorju in v Ljubljani še v 19. stoletju, saj zaradi nepravovernosti ni bilo tiskano. Koroški bukovnik Matija Žegar se je rodil v okolici Št. Jakoba na Koroškem v prvi polovici 18. stoletja
—–
Šolnik, organizator planinstva in publicist FRAN KOCBEK je bil učitelj v Žalcu in Gornjem Gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem je imenovan dom na Korošici. Fran Kocbek se je rodil na današnji dan leta 1863 na Ločkem Vrhu pri Lenartu.
—–
Slikar in ilustrator MAKSIM GASPARI se je rodil na današnji dan leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je močno odmevala med ljudmi. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
—–
Skladatelj, pianist in planinski pisatelj MARIJAN LIPOVŠEK se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1932 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi, Rimu in Salzburgu. Od leta 1961 je bil redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji (bil je tudi njen rektor), direktor Slovenske filharmonije ter predavatelj na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.
Njegovo skladateljsko delo obsega skladbe, ki se uvrščajo med neoklasicistične ideale in novodobni “romantični”, izrazito muzikalni lirični ekspresionizem. Poleg ciklusov samospevov je ustvaril tudi vrsto odličnih zborovskih skladb. Ves čas je bil dejaven tudi kot poustvarjalec – koncertni pianist in komorni glasbenik – ob svojem glasbenem delovanju pa se je uveljavil tudi kot planinski pisec in prevajalec planinskih del. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in častni član Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, za dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru pa je bil leta 1995 odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Búkovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so se ukvarjali s prepisovanjem, prevajanjem ali oblikovanjem slovstvenih del. Bili so samouki ali šolani le na osnovni stopnji. Bukovništvo se je začelo na Koroškem, najstarejši ohranjeni rokopisi pa so iz prve polovice 18. stoletja. Prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki je bil Matija Žegar.
Leta 1767 je v zgornjerožansko narečje prevedel obširno besedilo “Antichrista Shivllenie”. V njem so zbrane prerokbe o Antikristu iz mnogih evropskih mitskih pripovedi. Žegarjevo besedilo se je Slovencem zelo priljubilo; prepisovali in širili so ga na Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem, Pohorju in v Ljubljani še v 19. stoletju, saj zaradi nepravovernosti ni bilo tiskano. Koroški bukovnik Matija Žegar se je rodil v okolici Št. Jakoba na Koroškem v prvi polovici 18. stoletja
—–
Šolnik, organizator planinstva in publicist FRAN KOCBEK je bil učitelj v Žalcu in Gornjem Gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem je imenovan dom na Korošici. Fran Kocbek se je rodil na današnji dan leta 1863 na Ločkem Vrhu pri Lenartu.
—–
Slikar in ilustrator MAKSIM GASPARI se je rodil na današnji dan leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je močno odmevala med ljudmi. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
—–
Skladatelj, pianist in planinski pisatelj MARIJAN LIPOVŠEK se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1932 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi, Rimu in Salzburgu. Od leta 1961 je bil redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji (bil je tudi njen rektor), direktor Slovenske filharmonije ter predavatelj na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.
Njegovo skladateljsko delo obsega skladbe, ki se uvrščajo med neoklasicistične ideale in novodobni “romantični”, izrazito muzikalni lirični ekspresionizem. Poleg ciklusov samospevov je ustvaril tudi vrsto odličnih zborovskih skladb. Ves čas je bil dejaven tudi kot poustvarjalec – koncertni pianist in komorni glasbenik – ob svojem glasbenem delovanju pa se je uveljavil tudi kot planinski pisec in prevajalec planinskih del. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in častni član Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, za dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru pa je bil leta 1995 odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov