Pravnik BLAŽ CRÓBATH se je v Prešernovi, Čopovi in Smoletovi družbi razvil v pomembnega mecena. Rodil se je na današnji dan leta 1797 v Železnikih. Po diplomi iz prava na Dunaju je leta 1838 odprl advokaturo v Ljubljani. Pri njem sta delala Miha Kastelic in France Prešeren. Salon v njegovi hiši je postal eno izmed najpomembnejših zbirališč slovensko in slovansko usmerjenih izobražencev in kulturnih delavcev. Blaž Crobath je bil tudi član Deželnega muzejskega društva, član deželnega zbora in leta 1848 kandidat za poslanca državnega zbora.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.” Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.
—–
JANEZ KRANJC je še kot študent Visoke ekonomske komercialne šole uspešno končal enoletni tečaj govornega in jezikovnega izobraževanja na Radio Ljubljana in začel leta 1969 na naši radijski postaji delati kot napovedovalec, nekaj pozneje pa kot bralec informativnih in dokumentarnih oddaj tudi na televiziji. Rodil se je na današnji dan pred 70-imi leti v ljubljani.
—–
Nova velíka smučarska skakalnica v Planici – krstili so jo za mamutsko – je doživela krst na današnji dan leta 1934, v dneh državnega smučarskega prvenstva. Omogočala naj bi skoke do 70 metrov, dokončno zgrajena pa do takrat neverjetnih 80 metrov. Za slovenske športnike in za Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je do Rateč pripeljal poseben vlak, mnogo obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport.
Nova skalanica naj bi sicer omogočala skoke do 70 metrov, toda vreme za to ni bilo najprimernejše. Sneg se je topil in tekmovanje je bilo v nevarnosti, vendar se je konstruktor skakalnice Ivan Rožman lotil snega s salmiakom, soljo in razpršilcem za trte. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skalcev sta pred 82-imi leti v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.