Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar LJUDMÍL HAUPTMAN je kot prvi slovenski zgodovinar pri svojem raziskovanju poleg klasičnih pisnih virov upošteval tudi listine, filologijo, krajevna imena in druge vire. Rodil se je na današnji dan leta 1884 v Gradcu. Kot profesor je poučeval v Gradcu, na Dunaju in v Ljubljani, od leta 1920 do leta 1926 pa je bil redni profesor obče zgodovine srednjega veka in starejše slovenske zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani.
V prvih delih je obravnaval predvsem vprašanja kmečkega stanu na nekdanjem in sedanjem slovenskem ozemlju v srednjem veku ter vaško samoupravo. Pozneje je preučeval zgodovino Slovencev od naselitve do 12. stoletja. Za njegova dela so značilne natančna formulacija problemov ter izredna jasnost in disciplina pri reševanju le-teh. Dognanja Ljudmila Hauptmana o zgodovini Srednjega Podonavja, naselitvi Slovanov in Beli Hrvatski so zdaj v svetovnem zgodovinopisju splošno sprejeta.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je alpski smučar Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar LJUDMÍL HAUPTMAN je kot prvi slovenski zgodovinar pri svojem raziskovanju poleg klasičnih pisnih virov upošteval tudi listine, filologijo, krajevna imena in druge vire. Rodil se je na današnji dan leta 1884 v Gradcu. Kot profesor je poučeval v Gradcu, na Dunaju in v Ljubljani, od leta 1920 do leta 1926 pa je bil redni profesor obče zgodovine srednjega veka in starejše slovenske zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani.
V prvih delih je obravnaval predvsem vprašanja kmečkega stanu na nekdanjem in sedanjem slovenskem ozemlju v srednjem veku ter vaško samoupravo. Pozneje je preučeval zgodovino Slovencev od naselitve do 12. stoletja. Za njegova dela so značilne natančna formulacija problemov ter izredna jasnost in disciplina pri reševanju le-teh. Dognanja Ljudmila Hauptmana o zgodovini Srednjega Podonavja, naselitvi Slovanov in Beli Hrvatski so zdaj v svetovnem zgodovinopisju splošno sprejeta.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je alpski smučar Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov