Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1853 se je na Kamnem Potoku pri Trebnjem rodil fizik IGNAC KLEMENČIČ. Študiral je v Gradcu in tam leta 1879 tudi doktoriral z disertacijo o mehaničnih pojavih v steklu in železu. Leta 1882 je dobil Baumgartnerjevo nagrado Dunajske akademije znanosti, tri leta pozneje pa je postal redni profesor fizike na univerzi v Innsbrucku. Raziskoval je na področju elektrike in magnetizma, predvsem pa so ga zanimala natančna merjenja svetlobne hitrosti in dielektričnosti nekaterih plinov. Njegovi izsledki so našli pot v vse priročnike fizike in elektromehanike. Ignac Klemenčič sodi med naše najpomembnejše fizike ob koncu 19. stoletja v Avstro-Ogrski.
——
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Gledališki igralec, režiser in scenograf VALO BRATINA si je skromno šolsko izobrazbo širil z igralskim in dramaturškim šolanjem v Ljubljani in Trstu ter s strokovnimi potovanji po Nemčiji in Avstriji. Leta 1904 je začel nastopati v Deželnem gledališču v Ljubljani, nato je igral v Trstu. Pred prvo svetovno vojno je širil ljubiteljsko igranje po Goriškem, Gorenjskem in Koroškem. Po vojni je kot ravnatelj mariborske Drame utrl pot ekspresionizmu in moderni slovenski dramatiki ter zasnoval samosvojo različico ljubljanskemu gledališču. Po drugi svetovni vojni je pomagal oživiti slovensko gledališče na Tržaškem, pozneje pa je kot upravnik postavil temelje poklicnemu gledališču v Celju. Valo Bratina se je rodil na današnji dan leta 1887 v Idriji.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Septembra leta 1917 so v Ljubljani zasnovali Slovenski gledališki konzorcij, združenje,ki je zbiralo denarna sredstva za obuditev slovenskega gledališča. Prvo predstavo (Finžgarjevega “Divjega Lovca”) je pripravilo že mesec dni pred koncem 1. svetovne vojne, pravo odprtje slovenskega gledališča po prvi vojni pa je bilo šele na današnji dan leta 1920. Režiser in umetniški vodja Hinko Nučič je postavil na oder pred prvo svetovno vojno prepovedanega “Tugomerja” pisateljev Jurčiča in Levstika.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1853 se je na Kamnem Potoku pri Trebnjem rodil fizik IGNAC KLEMENČIČ. Študiral je v Gradcu in tam leta 1879 tudi doktoriral z disertacijo o mehaničnih pojavih v steklu in železu. Leta 1882 je dobil Baumgartnerjevo nagrado Dunajske akademije znanosti, tri leta pozneje pa je postal redni profesor fizike na univerzi v Innsbrucku. Raziskoval je na področju elektrike in magnetizma, predvsem pa so ga zanimala natančna merjenja svetlobne hitrosti in dielektričnosti nekaterih plinov. Njegovi izsledki so našli pot v vse priročnike fizike in elektromehanike. Ignac Klemenčič sodi med naše najpomembnejše fizike ob koncu 19. stoletja v Avstro-Ogrski.
——
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Gledališki igralec, režiser in scenograf VALO BRATINA si je skromno šolsko izobrazbo širil z igralskim in dramaturškim šolanjem v Ljubljani in Trstu ter s strokovnimi potovanji po Nemčiji in Avstriji. Leta 1904 je začel nastopati v Deželnem gledališču v Ljubljani, nato je igral v Trstu. Pred prvo svetovno vojno je širil ljubiteljsko igranje po Goriškem, Gorenjskem in Koroškem. Po vojni je kot ravnatelj mariborske Drame utrl pot ekspresionizmu in moderni slovenski dramatiki ter zasnoval samosvojo različico ljubljanskemu gledališču. Po drugi svetovni vojni je pomagal oživiti slovensko gledališče na Tržaškem, pozneje pa je kot upravnik postavil temelje poklicnemu gledališču v Celju. Valo Bratina se je rodil na današnji dan leta 1887 v Idriji.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Septembra leta 1917 so v Ljubljani zasnovali Slovenski gledališki konzorcij, združenje,ki je zbiralo denarna sredstva za obuditev slovenskega gledališča. Prvo predstavo (Finžgarjevega “Divjega Lovca”) je pripravilo že mesec dni pred koncem 1. svetovne vojne, pravo odprtje slovenskega gledališča po prvi vojni pa je bilo šele na današnji dan leta 1920. Režiser in umetniški vodja Hinko Nučič je postavil na oder pred prvo svetovno vojno prepovedanega “Tugomerja” pisateljev Jurčiča in Levstika.
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov