Zdravnik IVAN ORAŽEN je leta 1900 diplomiral v Gradcu ter se nato kot pomožni zdravnik zaposlil v ljubljanski deželni bolnišnici, pozneje pa je delal kot praktični zdravnik. Leta 1912, med prvo balkansko vojno, je bil nekaj časa prostovoljni vojaški zdravnik v Nišu, med prvo svetovno vojno pa je podobno delo opravljal v Ljubljani. Pozneje je bil šef zdravstvenega oddelka pri Deželni vladi za Slovenijo, bil pa je tudi politično dejaven. V letih pred prvo svetovno vojno je kot član Narodno napredne stranke zastopal Ljubljano v deželnem zboru, kot vodjo Slovenske sokolske zveze pa so ga leta 1919 izvolili za prvega starosto Jugoslovanske sokolske zveze.
Doktor Oražen pa je znan predvsem kot dobrotnik medicincev. Z oporoko je vse svoje premoženje zapustil Univerzi v Ljubljani oziroma medicinski fakulteti za ustanovitev in vzdrževanje študentskega doma. Z ustanovno listino je določil, da lahko dobijo brezplačno stanovanje predvsem nezakonski oziroma revni in marljivi študenti medicine slovenske, srbske in hrvaške narodnosti, morebitna prosta mesta pa še študenti drugih fakultet, razen bogoslovcev.
Oražnov dom v Wolfovi ulici v Ljubljani so odprli leta 1925; sprejel je 29 študentov medicinske fakultete, s povečanjem nekaj let pozneje pa jih je lahko v njem bivalo 84. Podoben dom je ustanovil tudi na Zelenem hribu na Rakovniku, v obeh pa so najrevnejši študentje dobivali tudi brezplačna kosila. Ivan Oražen se je rodil na današnji dan leta 1869 v Kostanjevici na Krki.
——
Pevovodja in skladatelj PAVEL KÊRNJAK v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je skušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šent Ilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.
—–
Lutkovni režiser JOŽE PENGOV je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom. Že pred drugo svetovno vojno je igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost v nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Strokovnjak za mladinsko kaznovalno pravo BRONISLAV SKABERNE je leta 1938 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, nato pa je bil varstveni in mladinski sodnik. Po koncu druge svetovne vojne je bil tajnik vrhovnega sodišča, leta 1959 pa se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti. Preučeval je vprašanja neprilagojene, delinkventne ter vedenjsko in osebnostno motene mladine ter o tem predaval doma in na tujem, ter pisal v strokovne revije. Posebno znanstveno vrednost ima njegovo delo “Razvoj kazenskega prava za mladoletnike”. Bronislav Skaberne se je rodil na današnji dan pred sto leti na Dunaju.