Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z
načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akadsemije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Horjulu.
—–
Med deli mladinske pisateljice ELE PEROCI – z njimi so zrasli številni rodovi slovenskih otrok – je gotovo najbolj priljubljena “Muca Copatarica”, ki je prvič izšla leta 1957, nato pa doživela vrsto lutkovnih uprizoritev doma in na tujem. Tako kakor druge njene pravljice tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo neopazno mimo nas, pisateljica pa jih je z močjo besede osvetlila in pokazala, da so v otrokovem doživljanju sveta pomembne.
Med priljubljenimi deli izpod njenega peresa so med drugim še “Moj dežnik je lahko balon”, “Hišica iz kock”, Siva miš, ti loviš”, “Povestice Tik-tak” in “Stara hiša številka 3”. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov, objavila pa je tudi dve osebnoizpovedni pesniški zbirki.
Ela Peroci se je rodila na današnji dan leta 1922 v Rogaški Slatini. Leta 1942 je v Ljubljani končala učiteljišče, leta 1954 pa diplomirala na filozofski fakulteti iz pedagogike. Kot novinarka je delala v uredništvih Pionirja in Cicibana, v Mladem svetu, nato pa do upokojitve v uredništvu mladinskih oddaj na Radiu Ljubljana. Dvakrat je dobila Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.
6284 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z
načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akadsemije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Horjulu.
—–
Med deli mladinske pisateljice ELE PEROCI – z njimi so zrasli številni rodovi slovenskih otrok – je gotovo najbolj priljubljena “Muca Copatarica”, ki je prvič izšla leta 1957, nato pa doživela vrsto lutkovnih uprizoritev doma in na tujem. Tako kakor druge njene pravljice tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo neopazno mimo nas, pisateljica pa jih je z močjo besede osvetlila in pokazala, da so v otrokovem doživljanju sveta pomembne.
Med priljubljenimi deli izpod njenega peresa so med drugim še “Moj dežnik je lahko balon”, “Hišica iz kock”, Siva miš, ti loviš”, “Povestice Tik-tak” in “Stara hiša številka 3”. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov, objavila pa je tudi dve osebnoizpovedni pesniški zbirki.
Ela Peroci se je rodila na današnji dan leta 1922 v Rogaški Slatini. Leta 1942 je v Ljubljani končala učiteljišče, leta 1954 pa diplomirala na filozofski fakulteti iz pedagogike. Kot novinarka je delala v uredništvih Pionirja in Cicibana, v Mladem svetu, nato pa do upokojitve v uredništvu mladinskih oddaj na Radiu Ljubljana. Dvakrat je dobila Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Neveljaven email naslov