Narodni delavec, pesnik in alpinist VALENTIN STANIČ je bil leta 1802 posvečen v duhovnika; služboval je v različnih slovenskih krajih, 1819. leta pa je bil imenovan za kanonika in višjega šolskega nadzornika v Gorici. Bil je dejaven preroditelj, ljubitelj narave in človekoljub, mentor in dobrotnik slovenskh študentov v Gorici, glavni pobudnik za ustanovitev goriške gluhonemnice in njen prvi ravnatelj. Ustanovil je tudi knjigarno in leta 1842 izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1845 je postal tudi član münchenskega društva proti trpinčenju živali, pozneje pa je v Gorici ustanovil podobno društvo, prvo takšno na avstrijskem ozemlju.
Valentin Stanič je veljal za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki za vzpone ni najemal gorskih vodnikov. Kot samohodec in prvopristopnik je bil takrat v vrhu evropske alpinistike. Po njem se imenujeta zavetišče pod vrhom Triglava in planinska koča vrh Pekla nad triglavsko dolino Kot. V Staničevih pesmih, ki so pogosto odsev njegovega navdušenja nad petjem, je malo izvirnega, motive pa spremljajo religiozne, socialne in vzgojne misli. Valentin Stanič se je rodil na današnji dan leta 1774 v Bodrežu na Goriškem.
—–
Šolnik in narodni delavec FRANC AICHHOLZER se je rodil na današnji dan leta 1884 v Spodnjem Dobjem na Koroškem. Po opravljeni maturi na učiteljišču je začel poučevati v Kotljah, kaj kmalu pa so ga začele oblasti zaradi narodnostnega delovanja kazensko prestavljati. Med prvo svetovno vojno je vodil šolo v Šentjakobu, ob izbruhu druge pa so ga aretirali in za pol leta poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Kot eden redkih slovenskih izobražencev, ki po plebiscitu leta 1920 niso zapustili Koroške, je Aichholzer vodil obnavljanje slovenskih zadružnih, šolskih in političnih organizacij, po drugi vojni pa je sodeloval pri uvajanju obveznega dvojezičnega šolstva. Kot starosta slovenskih koroških učiteljev je Franc Aichholzer vodil njihovo strokovno izpopolnevanje in leta 1952 ustanovil šolski list Mladi rod.
——
Pesnica in pisateljica VERA ALBREHT je znana predvsem po literarnih delih za mladino. Rodila se je na današnji dan leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.
—–
Nemška policija je na današnji dan leta 1945 iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodje Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.