Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.
Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal.
V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.
—–
Arhitekt JOŽE SIVEC velja za enega izmed najizrazitejših slovenskih modernistov. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Pred prvo svetovno vojno je obiskoval umetnostno obrtno šolo v Ljubljani, med vojno pa se je bojeval na soški fronti in bil hudo ranjen. Leta 1928 je na dunajski akademiji opravil izpit za stavbenika, leta 1932 pa je diplomiral na tamkajšnjem arhitekturnem oddelku. Po vrnitvi z Dunaja je projektiral vrsto vil v Ljubljani, Celju, Beogradu, Zagrebu in na Rabu. Z arhitekturno-urbanistično zasnovo Dukićevih blokov v novem ljubljanskem mestnem središču (dograjeni so bili leta 1933) je Jože Sivec v Sloveniji uveljavil sodobna funkcionalistična načela.
—–
Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma. Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.