Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Naravoslovec Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu (šopronu) na Madžarskem.
—–
Politik in publicist TONE FAJFAR GAŠPER je bil eden izmed tistih krščanskih socialistov, ki so si v ljudskofrontnem obdobju najbolj prizadevali za sodelovanje s komunisti. Sodeloval je na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal “Dolomitsko izjavo” ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno stopil v Komunistično partijo. V publicistiki se je pozneje posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan leta 1913 na Spodnjem Brniku.
—–
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Naravoslovec Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu (šopronu) na Madžarskem.
—–
Politik in publicist TONE FAJFAR GAŠPER je bil eden izmed tistih krščanskih socialistov, ki so si v ljudskofrontnem obdobju najbolj prizadevali za sodelovanje s komunisti. Sodeloval je na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal “Dolomitsko izjavo” ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno stopil v Komunistično partijo. V publicistiki se je pozneje posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan leta 1913 na Spodnjem Brniku.
—–
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov