Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan leta 1779 v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.
—–
Pisatelj, dramatik, esejist in kritik VLADIMIR BARTOL je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Trstu. Po študiju filozofije in biologije v Ljubljani se je eno leto izpopolnjeval na pariški Sorboni, nato pa je do začetka 2. svetovne vojne deloval kot svobodni književnik v Ljubljani. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami.
Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman “Alamut” iz leta 1938. Ta sloni na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in korana. Zgodba se dogaja v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, kjer pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo najokrutnejša teroristična dejanja. “Alamut” je preveden v petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec.
—–
Zdravnik psihiater JANEZ KANONI je leta 1929 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Műnchnu in Parizu. Delal je v psihiatrični bolnišnici v Novem Celju ter v bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana na Studencu. Tam je leta 1941 organiziral zdravstveno oskrbo za bolne in ranjene partizane. Naslednje leto je bil aretiran in interniran na Rabu, nato pa obsojen na dosmrtni zapor. Po kapitulaciji Italije je stopil v narodnoosvobodilno vojsko.
V letih od 1945 do 1966 je kot direktor klinične bolnišnice za psihiatrijo reorganiziral zanemarjeno psihiatrično službo v Sloveniji. Odprli so nove zavode in oddelke pri večjih bolnišnicah, uvedli nove terapevtske metode in vpeljali psihohigiensko službo. Janez Kanoni je organiziral tudi pouk psihiatrije na mediciski fakulteti v Ljubljani, na kateri je bil sicer redni profesor, predaval pa je še na filozofski in pravni fakulteti. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Vordernbergu v Avstriji.
—–
Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.