Minorit in pedagog MANSUETUS ZANGERL se je rodil leta 1742 v Gradcu. Leta 1777 je postal gvardijan v Celju in hkrati ravnatelj glavne šole ter prvi učitelj, ki je poučeval pedagogiko. Poleg tega je skrbel tudi za versko vzgojo svojih učencev v slovenščini. Kako zelo si je prizadeval za učiteljski naraščaj, priča podatek iz kronike celjske glavne šole, da je pod njegovim vodstvom opravilo pedagoški izpit 12 učiteljev. Sicer pa je bila celjska glavna šola pomembna za razvoj šolstva na spodnjem Štajerskem in je bila do leta 1802 edina izobraževalnica učiteljev v lavantinski škofiji. Obiskovali so jo tudi učenci iz Kranjske. Izpite iz pedagogike so pri Mansetusu Zangerlu opravljali tudi duhovniki, da so lahko vodili trivialne šole in bili dekanijski šolski nadzorniki.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Zdravnik in botanik FRIEDRICH MARTIN JOSEPH WELWITSCH je kot zdravnik med drugim leta 1835 služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem; bil je profesor na tamkajšnji univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v namibijski puščavi odkril nenavadno rastlino, ki so jo pozneje imenovali po njem – velbičevko. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Friedrich Martin Joseph Welwitsch se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti pri Gospe Sveti na Koroškem.
—–
Častnik avstro-ogrske vojske ALBIN MLAKAR je bil v 1. svetovni vojni najprej na ruskem, nato pa na italijanskem bojišču. Postal je najznamenitejši slovenski častnik v avstro-ogrski vojski, saj je bil zaradi številnih pogumnih dejanj odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda in zlato medaljo za hrabrost. Novembra leta 1918 je na Ptuju organiziral slovensko vojsko, jeseni 1944. leta pa je odšel v partizane. Albin Mlakar se je rodil na današnji dan leta 1890 v Planini pri Postojni.
—–
Cerkveni dostojanstvenik in narodni delavec ALBIN KJUDER je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani – tam je bil leta 1916 tudi posvečen. Najprej je služboval v Bárkovljah in pri Svetem Antonu v Trstu. Tam je bil pridigar za Slovence, pevovodja in organist pri slovenskem bogoslužju, na italijanskih in nemških šolah pa je poučeval tudi verouk. Od leta 1924 je bil župnik in dekan v Tomaju; skrbel je tudi za samostan tamkajšnjih šolskih sester in glasbeno šolanje. Uredil je “tomajsko farno knjižnico”, ki je po njegovi zaslugi postala največja zasebna knjižnica na Primorskem oziroma v vsej Sloveniji. V njej je bilo zbranih več kot 10.000 knjig.
V obdobju fašizma je vzgajal dijake in študente v narodnem duhu, imel slovenska predavanja, leta 1929 pa je moral pred sodišče zaradi širjenja knjig “Mohorjeve založbe”. Med drugo svetovno vojno so ga zaradi narodno-prebudnega dela za krajši čas zaprli tako Italijani kot Nemci. Leta 1955 je postal apostolski delegat za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in hkrati prelat z vsemi škofovskimi pravicami, leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in slovenskega dela reške škofije. Albin Kjuder se je rodil na današnji dan leta 1893 v Dútovljah.