Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolnik in filolog BLAŽ KUMERDEJ se je vse od splošne vpeljave osnovnošolskega izobraževanja v Avstriji zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Rodil se je na današnji dan leta 1738 v Zagorici pri Bledu. Leta 1773 je na Dunaju končal pravne študije in bil že istega leta imenovan za ravnatelja ljubljanske normalke in to ostal do smrti. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji poslal predlog za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci, ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Nove šole ni utemeljeval z oblastem všečno državljansko vzgojo, ampak z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.
Ta predlog je cerkvena in posvetna fevdalna gospoda na Kranjskem odločno zavrnila. Ker pa je bila takrat zamisel o osnovnih šolah v Avstriji zelo aktualna, je bila kljub takemu nasprotovanju s “Splošno šolsko naredbo” leta 1774 osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je bil v priznanje za pobudo postavljen za ravnatelja ljubljanske realke. S tiho privolitvijo dvorne pisarne je uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate na Kranjskem nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. Odtlej si je prizadeval za ustanavljanje čim več slovenskih osnovnih šol in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Blaž Kumerdej je tudi prevedel in priredil nekaj osnovnošolskih beril iz nemščine.
—–
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
6247 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolnik in filolog BLAŽ KUMERDEJ se je vse od splošne vpeljave osnovnošolskega izobraževanja v Avstriji zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Rodil se je na današnji dan leta 1738 v Zagorici pri Bledu. Leta 1773 je na Dunaju končal pravne študije in bil že istega leta imenovan za ravnatelja ljubljanske normalke in to ostal do smrti. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji poslal predlog za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci, ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Nove šole ni utemeljeval z oblastem všečno državljansko vzgojo, ampak z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.
Ta predlog je cerkvena in posvetna fevdalna gospoda na Kranjskem odločno zavrnila. Ker pa je bila takrat zamisel o osnovnih šolah v Avstriji zelo aktualna, je bila kljub takemu nasprotovanju s “Splošno šolsko naredbo” leta 1774 osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je bil v priznanje za pobudo postavljen za ravnatelja ljubljanske realke. S tiho privolitvijo dvorne pisarne je uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate na Kranjskem nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. Odtlej si je prizadeval za ustanavljanje čim več slovenskih osnovnih šol in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Blaž Kumerdej je tudi prevedel in priredil nekaj osnovnošolskih beril iz nemščine.
—–
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov