Glasbenik in cerkveni skladatelj GREGOR RIHAR je s svojim delom pripravil cerkveno glasbeno prenovo, ki jo je potem izvedlo cecilijanstvo. Glasbeno nadarjenost je podedoval po očetu, samoukem izdelovalcu glasbil, šolal pa se je pri jezuitih in v Ljubljani. Leta 1829 je postal kaplan in vikar v Ljubljani. Uveljavil se je kot slovit pevovodja in mojster improvizacije, kot orgelski strokovnjak in svetovalec pri nakupu zvonov. Uglasbil in priredil je dela vrste pomembnih slovenskih avtorjev tedanje dobe.
V tistem obdobju je bilo v slovenskih cerkvah v navadi samo ljudsko večglasno petje, Rihar pa je v cerkveno glasbo uvedel umetno štiriglasje. Čeprav je bil predvsem cerkveni skladatelj, je zlagal tudi posvetne pesmi; objavil je približno 340 cerkvenih skladb in 32 posvetnih. Gregor Rihar se je rodil na današnji dan pred 220-imi let v Polhovem Gradcu.
—–
Na današnji dan leta 1807 se je v Bišu v okolici Ptuja rodil publicist in narodni buditelj JOŽEF MURŠEC. Zbiral je narodno blago, razpečeval slovensko in ilirsko literaturo ter bil med aktivnejšimi člani leta 1838 ustanovljene Slovanske čitalnice. Sloves prvega pomembnejšega slovenskega časnikarja si je Jožef Muršec prislužil s članki, v katerih je z naravnim in ne z zgodovinskim pravom utemeljeval pravico do neoviranega razvoja maternega jezika, ki edini zagotavlja nadaljnji obstoj naroda.
—–

Gledališka in filmska igralka MAJDA POTOKAR je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in z zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v mnogih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah.
Za svoje stvaritve je dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Na osnovi odloka cesarice Marije Terezije so leta 1754 v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh. Že med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Tržačani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Do leta 1918, ko je bil Trst odrezan od svojega avstro-ogrskega zaledja, je na njej končalo šolanje kar lepo število pomorščakov slovenskega rodu; mnogi so pozneje na šoli tudi poučevali ter pisali knjige in priročnike za pomorce.
Do začetka druge svetovne vojne so slovenski fantje odhajali na šolanje za pomorščake trgovske mornarice predvsem v Bakar, Split, Dubrovnik in Kotor, leta 1945 pa je poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko izdalo odlok o ustanovitvi slovenske pomorske akademije v Bárkovljah pri Trstu. Odlok je bil realiziran šele dve leti pozneje, na današnji dan leta 1947, ko je v Semedeli pri Kopru odprla vrata Slovenska pomorska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. Od leta 1995 njeno delo nadaljuje Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu.